Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skrining gl. screening
SSKJ²
skrínja -e ž (í)
zaboj s pokrovom, navadno lepo izdelan, za shranjevanje česa: skrinja je zaklenjena; odpreti, zapreti skrinjo; spraviti kaj v skrinjo; lesena, železna skrinja; pokrov skrinje
// s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: v kotu je stala pletena skrinja / glasbena skrinja džuboks, glasbeni avtomat; zamrzovalna skrinja skrinji podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi
♦ etn. kmečka skrinja preprosto izdelana, lesena, navadno poslikana; žitna skrinja navadno tesana, za shranjevanje zlasti žita; glasb. glasbena skrinja skrinja, omara z vgrajenim mehanskim igralnim aparatom, sestavljenim iz različno dolgih jezičkov, ki zazvenijo ob dotiku s konicami na vrtečem se valju; šport. (švedska) skrinja skrinji podobno telovadno orodje, zlasti za preskoke
SSKJ²
skrínjast -a -o prid. (í)
po obliki podoben skrinji: v kotu je stala skrinjasta pletena košara
SSKJ²
skrínjica -e ž (í)
manjšalnica od skrinja: skrinjica je bila polna zlatnikov; pisma hrani v leseni skrinjici / glasbena skrinjica
● črna skrinjica ali skrinjica brez liste nekdaj v katero odda volilno kroglico volivec, ki se ne strinja z uradno predlaganimi kandidati; glasovalna ali volilna skrinjica za oddajanje glasovnic; nar. polšja skrinjica past za polhe; skrinjica za nakit šatulja
♦ aer. črna skrinjica ognjevzdržna, zelo zaščitena naprava za avtomatično registriranje vseh podatkov o letu, pogovorov in drugih zvočnih signalov v pilotski kabini; ptt pisemska skrinjica zaprta, navadno omarici podobna priprava z režo za dostavljena pisma, sporočila
SSKJ²
skrípt -a m (ȋ)
1. film. žarg. snemalna knjiga, režijska knjiga: napisati skript za oddajo ob stoletnici pisateljevega rojstva
2. rač. zaporedje ukazov v programskem jeziku, ki omogoča pravilno delovanje določenih programov, aplikacij: izvajanje skripta; datoteke s skriptom; napake v skriptu; jezik, podpora za skript
SSKJ²
skrípta1 -e ž (ȋ)
knjiga ali listi z razmnoženimi, navadno natipkanimi predavanji za študijske namene: izposoditi si skripto / študirati po skriptah
SSKJ²
skrípta2 skrípt s mn., daj. skríptom in skríptam, mest. skríptih in skríptah, or. skrípti in skríptami (ȋ)
knjiga ali listi z razmnoženimi, navadno natipkanimi predavanji za študijske namene: izdati skripta v dvesto izvodih; posoditi komu skripta; debela skripta / napisati skripta; preštudirati skripta v enem tednu
● knjiž. odnesel je aktovko s skripti s spisi, zapiski
SSKJ²
skrípten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na skript 2: skriptni jezik; skriptni program; skriptna koda
SSKJ²
skríptor -ja m (ȋ) nekdaj
1. strokovni uslužbenec, navadno v knjižnici: postal je skriptor v dvorni knjižnici; skriptor licejske knjižnice je bil takrat Levstik; skriptor in amanuensis
2. kdor se poklicno ukvarja s pisanjem, prepisovanjem, pisar: listine so skriptorji skrbno prepisovali
SSKJ²
skriptórij -a m (ọ́)
v srednjem veku prostor, zlasti v samostanih, za pisanje ali prepisovanje rokopisov, pisalnica: iti v skriptorij; pisalni pulti v skriptoriju / rokopisi stiškega skriptorija / samostanski skriptorij
SSKJ²
skristalizirati gl. izkristalizirati
SSKJ²
skríti skríjem dov., skrìl tudi skríl (í ȋ)
dati kaj na tako mesto, da se ne opazi, ne vidi: brat mu je skril čevlje; skriti dokumente, dragocenosti, pisma; skriti orožje; skriti na podstrešje, pod plašč, v bunker; ubežnika so skrili pred zasledovalci; dobro skriti; skriti na varno / koklja skrije piščance pod peruti / skriti obraz v dlani; ekspr. tako je bilo mrzlo, da so skrili nosove v kožuhe; skriti roke v žepe dati, vtakniti / žepe lahko skrijemo v šivih
// narediti, da kdo česa ne more opaziti: skriti svoja čustva, negotovost, zadrego, žalost; skriti jok, smeh, solze; znal je skriti, da ga skrbi / niti brezhibna obleka ni skrila njegove debelosti
// narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skriti svoje poreklo; skriti resnico
● ekspr. skriti glavo v pesek ne hoteti videti neprijetne resnice, ne se sprijazniti z njo
    skríti se 
    1. narediti se neopaznega, nevidnega: fant se je skril; skrij se, ker te iščejo; demonstranti so se skrili med ljudi; skriti se pod mizo, za vrata; ranjena zver se skrije v goščavo; skriti se v gozdu; skriti se med drevjem; vaščani so se skrili pred sovražnimi vojaki / sonce se je skrilo za oblake / avtor se je skril za psevdonim
    2. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati neviden: avtomobil se je skril za ovinkom; gledala je za njim, dokler se ni skril v gozdu
    // postati neviden sploh: mesto se je skrilo v megli; vrh gore se je skril v oblakih
    ●     ekspr. sonce se je že skrilo je zašlo; ekspr. ko bi moral priznati svoje dejanje, se rad skrije za druge se izgovarja na druge; ekspr. otroci se igrajo, ko pa vstopi mati, se skrijejo za knjige se delajo, da berejo, se učijo; ekspr. v lepoti, znanju se lahko skrije pred svojim prijateljem njegov prijatelj je veliko lepši, več zna kot on
    skrívši zastar.:
    zajokala je, skrivši obraz v dlani
    skrít -a -o
    1. deležnik od skriti: skrit denar, zaklad; biti, ostati skrit; skrit v grmovju, pod snegom; skrit za krinko prijateljstva; skrita bolečina; skrite misli; za drevjem skrita vas; njegovo ime naj ostane skrito; bistvo je skrito med vrsticami
    2. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi: skrit predal; skriti žepi; skrita vrata
    // ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi: skrite napake; sprostile so se vse skrite sile
    ●     ekspr. skriti kotiček kraj, prostor, kjer se kdo lahko skrije, nemoteno živi; ekspr. v mestu ima skrito ljubezen žensko, ki jo skrivaj ljubi; v pregovorih je skrita ljudska modrost je; skrita pisava tajna pisava; publ. poiskati skrite rezerve še neizkoriščene, neizrabljene možnosti, sredstva; ta dolina je zelo skrita se težko najde, vidi; preg. nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito
    ♦     ekon. skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov; film. prizor so posneli s skrito kamero; prisl.: skrito živeti; sam.: odkriti skritega; 
prim. skrivši
SSKJ²
skritizírati -am dov. (ȋ)
ugotoviti in (javno) razložiti negativne sestavine česa: skritizirati društveno delo; skritizirati politični položaj
// negativno oceniti kaj: skritizirati film; vse skritizira; neprijetno mu je, ker so ga skritizirali
    skritizíran -a -o:
    predstava je bila zelo skritizirana
SSKJ²
skrítje -a s (ȋ)
glagolnik od skriti: skritje blaga; skritje v gozdu / skritje resnice
SSKJ²
skrítost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost skritega: skritost čustev / ohraniti skritost ljubezenskega razmerja; prehod iz skritosti v očitnost
SSKJ²
skrív prisl. (ȋ)
star. skrivaj, naskrivaj: skriv oditi
SSKJ²
skriváč -a m (á)
1. kdor se skriva: iskati skrivače; ekspr. takega skrivača in potuhnjenca je težko najti / divji petelin je skrivač
// nav. slabš. kdor se s skrivanjem izmika vojaški službi, boju: orožniki so zasledovali skrivače; nekateri so šli v partizane, drugi pa med skrivače; dezerterji in skrivači
2. kdor (kaj) skriva: skrivači žita
SSKJ²
skrivàj prisl. (ȁ)
1. izraža, da se dejanje dogaja okolici neopazno: skrivaj oditi, se sestajati / skrivaj se ozirati / tobak so nosili skrivaj čez mejo nezakonito
2. izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito; na tihem: skrivaj ugiba, kako se bo izteklo; prim. naskrivaj
SSKJ²
skriválec -lca [skrivau̯ca tudi skrivalca] m (ȃ)
1. kdor (kaj) skriva: skrivalec beguncev; skrivalci zakladov
2. skrivač: policija je našla skrivalce
SSKJ²
skriválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na skrivanje: skrivalna votlina / skrivalne igre
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skrívalica -e ž (í)
zastar. skrivalnica, kriptogram: reševati skrivalice
● zastar. igrati se skrivalice ne govoriti, ne ravnati odkrito
SSKJ²
skrivalíšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer se kdo skriva: najti si varno skrivališče; priti iz skrivališča; vhod v skrivališče je bil zakrit z vejevjem / ptice so odletele v svoja skrivališča
// kraj, prostor, kjer je kaj skrito: spraviti orožje v skrivališče
SSKJ²
skriválka -e [skrivau̯ka in skrivalka] ž (ȃ)
knjiž. ženska, ki (kaj) skriva: našli so jo pri njeni skrivalki / ekspr. skrivalka resnice
SSKJ²
skriválnica -e ž (ȃ)
1. nav. mn., etn., v zvezi igrati se, iti se skrivalnice otroška igra, pri kateri eden od udeležencev išče druge, ki so skriti: otroci se radi lovijo in igrajo skrivalnice; iti se skrivalnice s sošolci; hitro se premikajo, stiskajo se k zidu, kakor bi se igrali skrivalnice; pren., ekspr. mesec se igra skrivalnice med oblaki
● ekspr. igrati se, iti se skrivalnice ne govoriti, ne ravnati odkrito; ekspr. sit je že teh večnih skrivalnic prikritega, nejasnega prikazovanja, obravnavanja stvari
2. uganka, pri kateri je treba na risbi poiskati skrit lik, prizor: skrivalnice in rebusi
3. skrivališče: priti iz skrivalnice
SSKJ²
skriválo -a s (á)
voj., v zvezi skrivalo plamena šoba na ustju mitralješke cevi, ki skriva plamen pri rafalnem streljanju: sneti skrivalo plamena
SSKJ²
skrívanje -a s (í)
glagolnik od skrivati: skrivanje beguncev; skrivanje blaga / skrivanje jeze / skrivanje resnice / skrivanje pred sovražnikom / skrivanje in lovljenje
SSKJ²
skriváški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na skrivače: skrivaška tolpa / skrivaško življenje / odkrili so skrivaški brlog
SSKJ²
skriváštvo -a s (ȃ)
skrivaško življenje: spoznati težave skrivaštva
// izmikanje vojaški službi, boju s skrivanjem: zagovarjati se zaradi skrivaštva; boriti se proti skrivaštvu
SSKJ²
skrívati -am nedov., stil. skrivájte; stil. skrivála (í)
1. dajati, imeti kaj na takem mestu, da se ne opazi, ne vidi: skrivati blago; kaznovali so ga, ker je skrival hudodelca; skrivati pod posteljo, v kleti; skrivati kaj pred otroki; denar skriva kot kača noge / skrivati obraz v dlani, z ruto / čelo ji skrivajo lasje pokrivajo
// delati, da kdo česa ne more opaziti: skrivati svoja čustva, jezo, ljubezen, žalost
// delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skrivati svoj pravi namen; vem, da nekaj skriva pred menoj; skrival je, da je bil že večkrat zaprt
2. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo; imeti: gora skriva še veliko premoga
● pog. ona skriva leta videti je mlajša, kot je v resnici; noče povedati, koliko je stara
    skrívati se 
    1. delati se neopaznega, nevidnega: med vojno se je moral skrivati; razbojniki so se skrivali po gozdovih; pri njem so se skrivali ilegalci; ptice se skrivajo v grmovju; skrivati se pred zasledovalci; izdali so, kje se skriva / mesec se skriva za oblaki; pren. skrivati se pred dolžnostmi, vojaško obveznostjo
    2. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se: potok se skriva pod ledom; vas se skriva v zelenju / v pregovorih se skriva ljudska modrost; ne ve, kaj se skriva za temi besedami; za njegovo trdo lupino se skriva plemenito srce
    ●     ekspr. v tem fantu se skrivajo talenti je (zelo) nadarjen; ekspr. skrivati se pred soncem ne izpostavljati se delovanju sončnih žarkov; ekspr. za to razpravo se skriva veliko dela in premišljevanja zanjo je bilo potrebno
    ♦     etn. otroška igra, pri kateri eden od udeležencev išče druge, ki so skriti
    skriváje :
    molčala je, skrivaje razburjenje; oprezoval je, skrivaje se za grmom
    skrivajóč -a -e:
    skrivajoč solze, je stekla iz sobe; skrivajoč se za načela; skrivajoč se človek
    skrívan -a -o:
    skrivana ljubezen; skrivano blago
SSKJ²
skríven -vna -o prid., skrívnejši (ȋ)
1. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi: skriven predal; skriven prehod čez mejo; izkopati skriven rov; najti skriven vhod; dati ključ na skrivno mesto; odšel je skozi skrivna vrata
2. ki se dogaja okolici neopazno: skrivni pogovori; dogodki te noči niso ostali skrivni; skrivno sestajanje / želela si je, da bi njuni odnosi ostali skrivni; skrivna ljubezen
3. za katerega ve ozek krog ljudi: skriven načrt; dobiti skrivno sporočilo / skriven namen; skrivna misel / skrivna pisava
// za katerega javnost, oblast ne ve: sodeloval je pri skrivnem literarnem listu; skrivni sestanki; skrivna radijska postaja / skrivno društvo
4. star. skrivnosten: skrivna moč ga je gnala naprej / poslušati skrivne glasove / zanimala ga je skrivna preteklost
● ekspr. v skrivnem kotičku srca tli upanje globoko v srcu; star. gosposka je iskala skrivne luterane luterane, ki so se skrivali; knjiž. objavljati pod skrivnim imenom pod psevdonimom
♦ rel. skrivno razodetje (apostola Janeza) videnja apostola Janeza o koncu sveta
    skrívno 
    prislov od skriven: skrivno delovati
    // star. skrivaj, naskrivaj: skrivno oditi; skrivno so ga umorili / skrivno se mu je nasmehnil; sam.: na skrivnem ga je pekla vest na tihem; na skrivnem trpeti, se veseliti skrivaj, naskrivaj
SSKJ²
skrivénčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
nav. ekspr. dati čemu nenaravno, nepravilno obliko: vihar je skrivenčil drevesa / bolezen ga je skrivenčila; skrivenčiti ustnice; telo se mu je skrivenčilo
// ekspr. popačiti, potvoriti: skrivenčiti dejstva / skrivenčiti pesnikovo podobo
    skrivénčen -a -o:
    skrivenčeni borovci; ves je skrivenčen od bolečin; skrivenčena podoba sveta
SSKJ²
skrivíšče -a s (í)
zastar. skrivališče: odkriti skrivišče; priti iz skrivišča
SSKJ²
skrivíti -ím tudi izkrivíti -ím dov., skrívil tudi izkrívil (ī í)
dati čemu krivo obliko: skriviti cev, palico; deska se je skrivila; na soncu se les skrivi
// dati čemu nenaravno, nepravilno obliko: žival je skrivila hrbet; skriviti usta; hrbtenica se skrivi; skriviti se od bolečine; skriviti se pod težkim bremenom / skriviti ustnice v posmeh / vihar je skrivil drevesa
● ekspr. nihče mu ne bo skrivil lasu mu ne bo storil nič hudega; ekspr. vedel sem, da se boš skrivil pred njim uklonil, vdal
    skrívljen tudi izkrívljen -a -o tudi skrivljèn tudi izkrivljèn -êna -o:
    skrivljeni prsti; ves je že skrivljen; skrivljena hrbtenica; ustnice, skrivljene od prezira; skrivljeno deblo; 
prim. izkriviti
SSKJ²
skrívljenje -a s (ȋ)
glagolnik od skriviti: skrivljenje lesa, palice / skrivljenje hrbtenice
SSKJ²
skrívljenost -i ž (ȋ)
značilnost skrivljenega: skrivljenost palice / skrivljenost hrbtenice
SSKJ²
skrivnopís -a m (ȋ)
knjiž. tajnopis: napisati sporočilo v skrivnopisu
SSKJ²
skrivnopísen -sna -o prid. (ȋ)
knjiž. tajnopisen: skrivnopisno sporočilo
SSKJ²
skrivnóst -i ž (ọ̑) navadno s prilastkom
1. kar se ne da razumeti, dojeti, pojasniti: nekatere stvari so za človeka še vedno skrivnost; skušal je razrešiti, ekspr. razvozlati skrivnost; nepojasnjena, velika skrivnost; skrivnost morja, narave; skrivnosti življenja / skrivnost prijateljeve izginitve
♦ rel. verska skrivnost nedoumljiva verska resnica; skrivnost svete Trojice
2. kar kdo ve, mu je zaupano in se ne sme pripovedovati drugim: izdati skrivnost; ekspr. izmamiti komu skrivnost; obdržati skrivnost zase; odkriti, povedati, zaupati komu skrivnost; vznes. skrivnost je odnesel s seboj v grob; poznati, prikrivati skrivnost / poslovna, uradna, vojaška skrivnost / imeti skrivnosti pred kom; tu ne gre za nobeno skrivnost; vedeti za družinsko skrivnost; razkrival mu je skrivnosti o ženskah / ljubezenske, ekspr. srčne skrivnosti
● ekspr. nahajališče gob je skrivnost o tem, kje rastejo gobe, se ne pripoveduje drugim; ekspr. pripravljanje te jedi naj ostane skrivnost o tem ne želim, nočem govoriti; ekspr. javna skrivnost stvar, za katero že vsi vedo
SSKJ²
skrivnósten -tna -o prid., skrivnóstnejši (ọ̑)
1. ki se ne da razumeti, dojeti, pojasniti: skrivnostni pojavi; skrivnostna izginitev, smrt; to so skrivnostne stvari / skrivnostna moč; skrivnostne naravne sile; skrivnostno življenje rastlin / skrivnostna prikazen; skrivnostna bitja / skrivnostno število
2. nav. ekspr. ki skriva, prikriva svoje bistvo: skrivnosten človek; dela se skrivnostnega; postati skrivnosten / skrivnostna osebnost
// katerega bistvo se ne da (z lahkoto) spoznati, ugotoviti: spregovoriti s skrivnostnim glasom; skrivnosten molk, nasmeh; fantovo skrivnostno vedenje ga je zaskrbelo / skrivnosten obraz / umrl je v skrivnostnih okoliščinah; od nekod je prihajala skrivnostna svetloba
3. znan, namenjen ozkemu krogu ljudi: pomen te besede je skrivnosten; skrivnostna novica / skrivnostni verski obredi
4. poln skrivnosti: skrivnosten gozd; skrivnostne globine morja; skrivnostno jezero / skrivnosten mrak; skrivnostna noč / ljubezen je najskrivnostnejša
    skrivnóstno prisl.:
    skrivnostno govoriti, se nasmehniti; skrivnostno lepa podoba; skrivnostno miren kraj; sam.: doživljanje sveta kot nekaj skrivnostnega; hrepenenje po skrivnostnem
SSKJ²
skrivnóstnež -a m (ọ̑)
ekspr. skrivnosten človek: je velik skrivnostnež
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skrivnóstnica -e ž (ọ̑)
ekspr. skrivnostna ženska: kakšna skrivnostnica je to
SSKJ²
skrivnóstnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost skrivnostnega: skrivnostnost pojavov / vznemirjala jih je njegova skrivnostnost / v njenem glasu je nekaj skrivnostnosti / skrivnostnost besed / skrivnostnost gozda, starega mesta, noči, srednjega veka; skrivnostnost življenja / ekspr. pogreznil se je v svojo skrivnostnost
SSKJ²
skrívoma prisl. (ȋ)
knjiž. skrivaj, naskrivaj: skrivoma oditi od doma / skrivoma si je priznal, da je poražen na tihem
SSKJ²
skrívši prisl. (ȋ)
star. skrivaj, naskrivaj: skrivši si je otrla solzo
SSKJ²
skrížati -am dov. (ī)
1. star. položiti kaj navzkriž; prekrižati: skrižati roke na prsih
2. biol. medsebojno oploditi živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti: skrižati sadno drevje; skrižati osla in konja; ribe v akvariju se lahko skrižajo
    skrížati se zastar.
    pojaviti se kot nasprotje drugega: njegov načrt se je skrižal s prijateljevim
    skrížan -a -o:
    skrižana rastlina; ta pasma še ni skrižana; imeti roke skrižane na kolenih
SSKJ²
skrížem prisl. (ī)
star. navzkriž, križem1: roke dati skrižem; skrižem nametana polena
SSKJ²
skŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
postati trden, želatinast: jajčni beljak skrkne / jajce v vroči vodi skrkne
♦ kem., med. preiti iz koloidne raztopine v želatinasto snov
SSKJ²
skrknjenína -e ž (í)
kem., med. kar skrkne:
SSKJ²
skŕknjenje -a s (ȓ)
glagolnik od skrkniti: skrknjenje jajčnega beljaka / skrknjenje jajca
SSKJ²
skrknjeváti -újem nedov. (á ȗ)
postajati trden, želatinast: jajčni beljak zaradi toplote počasi skrknjuje
♦ kem., med. prehajati iz koloidne raztopine v želatinasto snov
SSKJ²
skŕl1 -a [skəru̯ tudi skərəl tudi skərl] m (r̄)
nar. skril1: pokriti streho s skrli
SSKJ²
skŕl2 -í [skəru̯ tudi skərəl tudi skərl] ž (ȓ)
nar. skril1: stare, s skrlmi pokrite primorske hiše / hodnik je bil tlakovan s črnimi in belimi skrlmi kamnitimi ploščami
SSKJ²
skŕla -e ž (ŕ)
nar. skril1: s skrlami pokrite kraške hiše / tlakovati ulice s skrlami s kamnitimi ploščami
SSKJ²
skŕlast -a -o prid. (ŕ)
nar. skrilast: skrlaste plošče / skrlaste strehe so se bleščale v soncu strehe, pokrite s skrilmi
SSKJ²
skrlíca tudi skŕlica -e ž (í; ŕ)
manjšalnica od skrla: splezal je na zid, pokrit s skrlicami / luknje v zidu je zapolnil s skrlicami
● star. tanke ledene skrlice ploščice
SSKJ²
skrlúp -a m (ȗ)
agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup: škropiti proti skrlupu
// bot. glivica, ki povzroča to bolezen:
SSKJ²
skŕmiti -im dov., tudi skrmíte; tudi skrmíla (ŕ)
1. s krmljenjem porabiti: veliko sena so že skrmili
2. nar. vzhodno spitati: skrmiti vole
SSKJ²
skrnína -e ž (í)
med. protin: zaradi skrnine je imel otekle, vozlaste roke; nenaden napad skrnine
● zastar. odstraniti blato in skrnino s tal umazanijo
♦ metal. plast nečistoč in oksidov na raztaljenem svincu
SSKJ²
skrnínast -a -o prid. (í)
med. protinast: skrninast bolnik / starec s skrninastimi nogami, rokami
SSKJ²
skrnôba -e ž (ó) zastar.
1. umazanija: s težavo je počistila skrnobo s tal
2. neodkritost, neiskrenost, hinavščina: njegove skrnobe ni mogel več prenašati / pooseb. kakšna skrnoba je ta človek
● zastar. ko je to slišal, ga je popadla skrnoba jeza, besnost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skrnôben -bna -o prid. (ó ō) zastar.
1. umazan: skrij te skrnobne roke / pripovedoval mu je o skrnobnih stvareh, ki so se zgodile v tistem času
2. neodkrit, neiskren, hinavski: kako je ta človek skrnoben
● zastar. že dolgo ji je skrnoben je jezen, besen nanjo
SSKJ²
skrofulóza -e ž (ọ̑)
med. tuberkuloza vratnih bezgavk: zdravljenje, znaki skrofuloze
SSKJ²
skrofulózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na skrofulozo: zdravilišče za skrofulozne bolnike, otroke / skrofulozne brazgotine / skrofulozno obolenje
SSKJ²
skrojíti -ím dov., skrójil (ī í)
1. dati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: skrojiti in sešiti obleko; lepo skrojiti rokave
// izdelati obleko: vse si skroji sama; skrojiti plašč iz najboljšega blaga
2. ekspr. dati čemu bistvene značilnosti, obliko: njegovo osebnost je skrojila vojna
// izoblikovati, ustvariti: junakinja, kakršno je skrojila igralka, ni prepričljiva; pravico so si skrojili sami
    skrojèn -êna -o:
    lepo skrojen frak; po meri skrojena obleka
SSKJ²
skrókan -a -o prid. (ọ̑)
pog. ki je slabega počutja, razpoloženja po zabavi, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč: skrokan človek; ves je skrokan / skrokan glas; imeti skrokan obraz
SSKJ²
skrókanost -i ž (ọ̑)
pog. slabo počutje, razpoloženje po zabavi, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč: skrokanosti ne more prikriti
SSKJ²
skrômen -mna -o prid., skrômnejši (ó ō)
1. ki ne poudarja svojega pomena, vrednosti: bil je tih, skromen delavec; pravi učenjaki so skromni; delal se je skromnega, v resnici pa je bil domišljav in nadut; kljub velikemu ugledu je ostal skromen; skromna kot vijolica / kot vljudnostna fraza po mojem skromnem mnenju, prepričanju sedanja rešitev ni dobra
// ki nima velikih potreb, zahtev, zlasti materialnih: biti, postati skromen; skromna kmečka ženska; glede hrane, pri obleki, zastar. v hrani je skromen; bila je tako skromna, da se ni nikoli pritoževala / ekspr.: njene skromne in ponižne želje; skromno življenje
2. ekspr. ki ima samo osnovne, nujne sestavine, lastnosti, navadno slabše kakovosti: najpomembnejše poskuse je napravil v svojem skromnem laboratoriju; postavili so mu skromen spomenik; skromna hiša; oprema je zelo skromna / v oglasih skromno sobo išče študent / živeti v skromnih razmerah
// ki ima malo tega, kar izraža določilo: po obsegu in lepoti skromno grajsko poslopje / tehnično skromen scenarij
3. ekspr. po količini, stopnji majhen: zastavili so si razmeroma skromne cilje; radioaktivno sevanje je že v skromnih odmerkih zelo škodljivo; drama je doživela le skromen uspeh; letošnji pridelek je zelo skromen; preživljajo se s skromno očetovo pokojnino; za svoje delo je dobil le skromno plačilo; njegovo poznavanje tega problema je zelo skromno; kljub skromnemu poslušalstvu je govoril zelo zavzeto maloštevilnemu; publ. na razpolago so imeli le skromna denarna sredstva malo denarja
4. ekspr. ki vsebuje malo raznovrstnih elementov: izbira tkanin je letos zelo skromna / na mizi ga je čakala skromna večerja
● evfem. hiše na koncu vasi so zelo skromnega videza slabe, revne; ekspr. najprej je prikazal skromne začetke razvoja te vede majhne, na videz nepomembne; ekspr. po dolgem iskanju je le dobil skromno službo malo pomembno, slabo plačano; ekspr. skromna kraška tla slaba, nerodovitna
    skrômno prisl.:
    skromno se nasmehniti, obnašati; živeli so zelo skromno; skromno opremljena soba
SSKJ²
skrômnež -a m (ȏ)
ekspr. skromen človek: tega skromneža povsod odrivajo
SSKJ²
skrômnost -i ž (ó)
lastnost, značilnost skromnega človeka: spoštovali so ga zaradi delavnosti in skromnosti; v svoji skromnosti niti pomislil ni na nagrado / privzgojiti komu skromnost / ekspr. stanovanje je bilo kljub skromnosti drago
● preg. skromnost je lepa čednost
♦ lit. pesnik rad uporablja skromnosti litote
SSKJ²
skropucálo -a s (á) slabš.
skrpucalo: predlog je pravno skropucalo, ki je v nasprotju s slovensko zakonodajo
SSKJ²
skrótast -a -o prid. (ọ́)
alp. po razčlenjenosti podoben skrotju: prišla sta do strmega skrotastega žleba
SSKJ²
skrótina -e ž (ọ́)
nar. tolminsko zelo razčlenjena skalna gmota: pot je držala mimo skrotine; skrotina na grebenu
SSKJ²
skrótje -a s (ọ̄)
alp. zelo razčlenjeno skalnato pobočje: ko so preplezali steno, so nadaljevali pot po skrotju do vrha; lahko prehodno skrotje
SSKJ²
skrotovíčenost -i ž (ȋ)
ekspr. značilnost skrotovičenega: skrotovičenost listja / skrotovičenost jezika
SSKJ²
skrotovíčiti -im dov. (í ȋ)
ekspr. izmaličiti, pokvariti: revmatizem mu je skrotovičil roke / vsako besedo skrotoviči; celó ime so mu skrotovičili / taka miselnost skrotoviči človekovo notranjost
    skrotovíčiti se 
    dobiti nenavadno, nepravilno obliko: listje se skrotoviči; prsti so se mu skrotovičili / pri močnem sunku so se tračnice skrotovičile zvile
    // krčevito se zviti: udarilo ga je, da se je skrotovičil; skrotovičiti se od bolečine
    ♦     tekst. nit se skrotoviči zaradi premočnega, nepravilnega vitja dobi vozlom podobne tvorbe
    skrotovíčen -a -o:
    skrotovičen pomen besede; skrotovičen leži na tleh; nečitljiva, skrotovičena pisava
SSKJ²
skrótum -a m (ọ̑)
anat. modnik, mošnja: vnetje skrotuma
SSKJ²
skrovíšče -a s (í)
zastar. skrivališče: poiskati varno skrovišče; vhod v skrovišče
SSKJ²
skrožíti in skróžiti -im dov. (ī ọ́)
zaokrožiti: skrožiti konico / skrožiti ustnice v nasmeh
SSKJ²
skŕpati -am dov. (r̄)
1. ekspr. sestaviti, narediti kaj, navadno s težavo: po ofenzivi so skušali skrpati divizijo; skrpati novo pogodbo; na hitro skrpati
2. zastar. zakrpati: skrpati hlače
● ekspr. zdravniki so ponesrečenca skrpali mu zašili rane; ekspr. hišo so si za silo skrpali popravili
    skŕpan -a -o:
    skrpana suknja; s težavo skrpano moštvo
SSKJ²
skrpucálo -a s (á)
slabš. kar je slabo, nekvalitetno: to ni naloga, ampak skrpucalo; takega skrpucala ne bodo objavili; ta pesem je pravo skrpucalo / gledališko, literarno skrpucalo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skrpúcati -am dov. (ū)
slabš. slabo, nekvalitetno:
a) napisati: skrpucati članek; poročilo je na hitro skrpucal
b) izdelati: obleko so ji skrpucali
    skrpúcan -a -o:
    v naglici skrpucan dopis; načrt je skrpucan po tujem vzoru
SSKJ²
skrtáčiti -im tudi izkrtáčiti -im dov. (á ȃ)
1. očistiti, zgladiti s krtačo: skrtačiti čevlje, oblazinjeno pohištvo; skrtačiti si obleko / temeljito skrtačiti lase / skrtačiti konja
2. ekspr. ošteti, ozmerjati: za to ga bo še pošteno skrtačil
    skrtáčen tudi izkrtáčen -a -o:
    skrtačen klobuk; konji s skrtačeno dlako; 
prim. izkrtačiti
SSKJ²
skrúmba -e ž (ȗ)
knjiž. skrunitev: skrumba spomenika / skrumba časti
SSKJ²
skrún1 -a m (ȗ)
zastar. skrunitev: maščevati se za skrun in ponižanje
SSKJ²
skrún2 -a -o prid. (ȗ ū) star.
1. skrunilen: skruna kvanta; skruno ravnanje
2. ogaben, gnusen: skruni madeži; skruna gosenica / skrun umor
● star. skruna ljubezen krvoskrunska
SSKJ²
skrunílec -lca [skruniu̯ca in skrunilca] m (ī)
kdor skruni: kaznovati skrunilce spomenika / ekspr. skrunilec njene časti
SSKJ²
skrunílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na skrunjenje: skrunilno dejanje / skrunilno orodje
SSKJ²
skrunítelj -a m (ȋ)
skrunilec: skrunitelj grobov
SSKJ²
skrunítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od skruniti: skrunitev cerkve; skrunitev trupel padlih / skrunitev časti / skrunitev spomina na pokojnika
SSKJ²
skrúniti -im nedov. (ú ȗ)
1. delati dejanja, s katerimi se izraža nespoštovanje do stvari, ki se jim navadno izkazuje spoštovanje: skruniti grob, svetišče; skruniti spomenike padlim borcem
2. ekspr. povzročati, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: skruniti komu čast; s svojim ravnanjem so skrunili njegovo ime
// povzročati, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: s takim govorjenjem so skrunili njegove spomine na starše
SSKJ²
skrúnjenje -a s (ū)
glagolnik od skruniti: skrunjenje pokopališča, spomenika; skrunjenje trupla / skrunjenje časti
SSKJ²
skrúnstvo -a s (ȗ)
knjiž. skrunilno dejanje: uboj in skrunstvo / skrunstvo trupla skrunjenje
SSKJ²
skrúpul -a m (ū)
nav. mn., knjiž. dvom, pomislek glede moralnosti svojega ravnanja: imeti skrupule / moralni skrupuli / boj se ga, to je človek brez skrupulov brezobziren človek
// pomislek sploh: to je odrsko delo, ki brez skrupulov prikazuje stvarnost
SSKJ²
skrupulánt in skrupulànt -ánta m (ā á; ȁ á)
knjiž. kdor je pretirano natančen, strog glede moralnosti svojega ravnanja: biti skrupulant
SSKJ²
skrupulózen -zna -o prid. (ọ̑)
pretirano natančen, strog glede moralnosti svojega ravnanja: biti skrupulozen / ekspr. pri kupčijah ni bil prav nič skrupulozen je bil brezobziren / skrupulozno ločevanje med dobrim in zlim
// ekspr. pretirano skrben, natančen: skrupulozen izvajalec nalog / skrupulozna natančnost
    skrupulózno prisl.:
    skrupulozno si očitati
SSKJ²
skrupulóznost -i ž (ọ̑)
knjiž. lastnost, značilnost skrupuloznega človeka: trpeti zaradi skrupuloznosti
SSKJ²
skrúšenost -i ž (ū)
nav. ekspr. stanje skrušenega človeka: popadla ga je globoka skrušenost; pokazati svojo skrušenost; občutki strahu in skrušenosti
SSKJ²
skrušíti in skrúšiti -im, in skrúšiti -im dov. (ī ú; ú ū)
1. odkrušiti: skrušiti kamen od skale / skrušiti zid
2. nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo zelo žalosten, prizadet: materina smrt jo je skrušila; ob tej novici se je skrušil
    skrúšen -a -o:
    skrušen človek; biti skrušen; ves skrušen mu je odgovoril; skrušenega srca ga je prosil za pomoč
    ●     ekspr. opazoval je njegovo skrušeno postavo sključeno; prisl.: skrušeno priznati krivdo
SSKJ²
skrutinátor -ja m (ȃ)
knjiž. kdor opravi skrutinij: določiti skrutinatorje za naslednje volitve
SSKJ²
skrutínij -a m (í)
knjiž. štetje glasov in ugotavljanje izida glasovanja: začeti skrutinij / razglasiti skrutinij izid glasovanja, volitev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skržák -a m (á)
nar. primorsko škržat: oglašanje skržakov
SSKJ²
skržát -a m (ȃ)
škržat: cvrčanje skržatov
SSKJ²
skržetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
enolično se oglašati z ostrimi, odsekanimi glasovi: škržati skržetajo
SSKJ²
skúbec -bca m (ū)
kdor skube: dobiti perje od skubca / ekspr. bil je prebrisan goljuf in skubec
SSKJ²
skúbenje -a s (ú)
glagolnik od skubsti: skubenje kokoši / gostilničarjevo spretno skubenje gostov
SSKJ²
skúbiti -im nedov. (ú ū)
skubsti: skubiti perutnino / v zadregi je skubil rob suknjiča / skubili so ga, dokler je imel denar
SSKJ²
skúbljenje -a s (ū)
skubenje: skubljenje golobov
SSKJ²
skúbsti skúbem nedov. (ú)
1. odstranjevati perje: skubsti fazana, kokoš
// ekspr. odstranjevati manjše dele s česa sploh: skubsti cvet marjetice; v zadregi je skubla rob predpasnika / skubsti brado vleči, potegovati jo kot pri puljenju; skubsti si brke
2. ekspr. povzročati, da kdo troši, izdaja veliko denarja: pri kartanju je skubel vse druge; znal je skubsti starše / oderuh jih je dolgo skubel izrabljal, izkoriščal
    skúbsti se 
    menjavati perje: kokoši so se začele skubsti
SSKJ²
skúd -a m (ȗ)
num. italijanski srebrnik, kovan od druge polovice 16. do konca 18. stoletja: plačati deset skudov
SSKJ²
skúha -e ž (ū)
1. nar. (kuhana) jed, hrana: za večerjo je pripravila skuho / krompirja ima še za tri skuhe obroke
// (kuhana) hrana za prašiče: dati prašičem skuho / kmetje pospravljajo skuho z njiv
2. gastr. jed iz kislega zelja ali repe, fižola in krompirja:
SSKJ²
skúhati -am dov. (ú ȗ)
1. narediti hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: dobro skuha zlasti domače jedi; ekspr. še močnika ne zna skuhati nič ne zna skuhati / skuhati kosilo, večerjo / skuhati na mleku, v slani vodi / skuhati na kuhalniku / skuhati na elektriko, plin
// narediti, da postane hrana v vreli vodi (bolj) užitna: skuhati meso, zelenjavo; skuhati v pokriti posodi; v ekonom loncu se živilo hitro skuha / skuhati čaj, kavo / skuhati kaj do mehkega; skuhati jajca (v) mehko, (v) trdo; fižol se je le napol skuhal; krompir se je preveč skuhal / ekspr. skuhala je poln lonec, pa je še zmanjkalo
// dati kaj v vrelo vodo zaradi čiščenja, pranja: perilo je treba še skuhati
2. pripraviti hrano, obrok hrane: nikogar nima, da bi ji skuhal; vsak dan skuha in pospravi / ne ve, kaj bi skuhala; skuhati polento za večerjo; vsak dan skuhajo tisoč kosil / skuhati gostom, za družino / skuhati svinjam
3. pridobiti kaj z delovanjem toplote: skuhati marmelado; skuhati žganje / skuhati oglje
4. ekspr. povzročiti neprijetnosti, težave: boji se, da nam ne bi kaj skuhali; ta bo že kakšno skuhal; vem, kdo je to skuhal / ženski sta mu skuhali nesrečo; skuhati zaroto; precej presenečenj jim je že skuhal
● ekspr. lepo godljo, kašo nam je skuhal povzročil je, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. ne vem, če bo ta kaj pametnega skuhal naredil; ekspr. tisto neverjetno zgodbo o njem so skuhali nevoščljivci so si izmislili; ekspr. kar si je skuhal, naj sam poje sam naj čuti, trpi posledice svojih nepremišljenih dejanj; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje
    skúhati se ekspr.
    1. nastati, razviti se: kdo ve, kaj se bo še skuhalo; le kje se je skuhal ta načrt; iz tega se lahko skuha nesreča, prepir / da bi le prišli do koče, preden se bo kaj skuhalo preden se bo vreme poslabšalo / to se je skuhalo v njegovi glavi to si je on izmislil
    2. zaradi zadrževanja v vročini priti v neugodno, slabo telesno stanje: v tem prostoru se bodo ljudje skuhali; če bom še dolgo tu, se bom skuhal / v taki obleki se boš skuhal ti bo prevroče
    skúhan -a -o:
    skuhan krompir; juha je skuhana; za večerjo je že vse skuhano; na mleku skuhana kaša; čaj je bil hitro skuhan; premalo skuhan riž
SSKJ²
skújati se -am se dov. (ú)
1. pokazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom: za vsako malenkost se skuja
2. ekspr. premisliti se: polovica prijavljencev se je skujala; vzdržal je nekaj dni, potem pa se je skujal / nevesta se mu je skujala
● ekspr. vreme se je skujalo poslabšalo
SSKJ²
skulíran -a -o prid. (ȋ) pog.
sproščen, neobremenjen, umirjen: je najbolj skuliran človek, kar jih poznam; skuliran profesor; skulirana mama
SSKJ²
skulíranost -i ž (ȋ) pog.
sproščenost, neobremenjenost, umirjenost: tip zaradi skuliranosti že po nekaj minutah pogovora daje občutek, da govoriš s starim prijateljem; skuliranost, humor in samozavest
SSKJ²
skulírati se -am se dov. (ȋ) pog.
sprostiti se, umiriti se: v hribih se lahko skuliraš; daj, skuliraj se (malo)!
SSKJ²
skulptúra -e ž (ȗ)
um. delo, izdelek iz trdnega materiala, ki navadno predstavlja živo bitje ali predmet, kip: bronasta skulptura; skulptura sedeče ženske; skulptura iz kamna; razstava skulptur in grafik / skulptura prikazuje uporne kmete / kapiteli s skulpturami z reliefi
// umetnost, ki se ukvarja z delanjem, izdelovanjem takih del, kiparstvo: poznorimska skulptura; skulptura in arhitektura
SSKJ²
skulpturálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na skulpturo: skulpturalna dela in grafike / skulpturalno oblikovanje
SSKJ²
skulptúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na skulpturo: skulpturna in grafična dela / skulpturno upodabljanje
SSKJ²
skultivírati -am dov. (ȋ)
knjiž. doseči boljšo, popolnejšo obliko: skultivirati jezik
// okrepiti, razviti, utrditi: skultivirati svoje sposobnosti
    skultivíran -a -o:
    skultiviran umetniški izraz
SSKJ²
skúnk1 -a m (ȗ)
nav. mn., zool. v Ameriki živeče živali s košatim repom in žlezami smradnicami ob zadnjici, Mephitinae: obrambno sredstvo pri skunkih in cibetovkah / lisasti skunk
// krzno teh živali: ovratnik iz skunka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skunk2 -a [skánk] m (ȃ)
križanec indijske konoplje, navadno pridelan v zaprtih prostorih: skunk običajno gojijo na mešanici peska, gramoza in žaganja
// mamilo iz posušenih vršičkov te rastline: kupiti, prodati kilogram skunka; zavojčki po gram skunka; hašiš, heroin in skunk / kaditi skunk; ekspr. biti na skunku uživati, jemati skunk
SSKJ²
skúnks -a m (ȗ)
dragoceno krzno skunka: ovratnik iz skunksa; v prid. rabi: skunks šal
SSKJ²
skúp1 -a m (ȗ)
knjiž. skupek, celota: posameznosti v skupu napetih odnosov; tržišče kot skup ugodnih in neugodnih razmer / skup glasno se smejočih ljudi skupina
SSKJ²
skùp2 prisl. (ȕ)
pog. skupaj:
a) dati prste skup / spravili so skup nekaj drobiža zbrali / toliko ljudi skup pri nas še ni bilo
b) smo že spet skup; delava, učiva se skup / nekaj sta imela skup; zmeraj skup tičita
c) to vse skup ni dosti vredno; vse skup je nagnal iz hiše; pograbil je bankovce in drobiž in vse skup stlačil v žep / dober dan vsem skup
● pog. sva že skup ujel sem te; pog. to ni vse skup nič izraža nezadovoljstvo, nestrpnost; pog. denar mu kar skup leti ga na lahek način zasluži; pog. komaj je spravil skup nekaj vrstic napisal; pog. morali bi se skup vzeti se dogovoriti, potruditi za kaj
SSKJ²
skúpaj prisl. (ȗ)
1. izraža medsebojno združenost ali združevanje; ant. narazen: dati skupaj različne snovi; držati prste, stopala skupaj; držite se skupaj, da se ne izgubite; tovornjaki so zaradi varnosti vozili skupaj; znosil je vsa drva skupaj; ekspr. fantje iz cele vasi so drli skupaj; stali so blizu, tesno skupaj; na tej strani so vrste gosto skupaj / kot povelje pete skupaj, trebuh noter / pog. sestaviti, sklicati, zbrati (se) skupaj sestaviti, sklicati, zbrati (se) / toliko ljudi skupaj še nisem videl
// izraža družbo, stike, povezavo z drugimi: bila sta skupaj v vojski; vedno so bili, ekspr. tičali skupaj; gorje, če ju najdejo skupaj; po večerji smo ostali še kako uro skupaj; pogosto so ju videli skupaj / ekspr. ne vem, kaj sta imela skupaj / ostani še skupaj z nami; skupaj z njim ureja literarno revijo; domov je prišla skupaj z zaročencem / skupaj so hodili na izlete, v šolo; spali, stanovali, živeli so skupaj v veliki hiši / delati, peti, učiti se skupaj / v medmetni rabi le skupaj, skupaj, prijatelji
2. izraža istočasnost: skupaj s sejmom bo tudi modna revija; preveč stvari skupaj se ne da delati; končati, začeti skupaj
3. navadno v zvezi z ves, vsi izraža izčrpnost, celoto navedene količine: knjižnica ima skupaj milijon knjig; vse skupaj stane, znese pet tisoč evrov; oba skupaj imata dovolj denarja / on ve več kot vsi drugi skupaj; pravda je stala več, kot sta bila njivica in gozd skupaj vredna / šli so po trije, štirje skupaj v skupini / plačala je in vse skupaj dala v košaro; vsi skupaj so se mu zdeli nekoliko smešni / ekspr.: spoznala je, da je vse skupaj brez smisla; s tem ste vse skupaj samo še poslabšali / v nagovoru: pridite sem, vsi skupaj; dober dan vsem skupaj
● pog., ekspr. sam vzdigni vrečo, dosti te je skupaj si velik, močen; pog. v nekaj minutah je bil računalnik spet skupaj sestavljen; ekspr. vse skupaj ni vredno počenega groša zelo malo, nič; pog. sošolci držijo skupaj se razumejo, med seboj podpirajo; pog. že dolgo hodita skupaj sta v ljubezenskem odnosu; iti skupaj barvi gresta lepo skupaj sta ustrezni glede na estetske lastnosti; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo; pog. vse to ji nekako ni šlo skupaj ni mogla dojeti; pog. vožnja in pijančevanje ne gresta skupaj se medsebojno izključujeta; ekspr. denar mu kar leti skupaj ga na lahek način zasluži; pog. oči mu že lezejo skupaj postaja zelo zaspan; pog. spet sta padla, trčila skupaj se nepričakovano srečala; pog. kar padla, zlezla je skupaj omedlela; ekspr. saj nisva krav skupaj pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; priti skupaj pog. ta dva ne bosta prišla skupaj se ne bosta poročila; pog. kadar prideta skupaj, se prepirata se srečata; pog. glede odškodnine še nista prišla skupaj se nista zedinila; ekspr. pazi se, bova že še prišla skupaj maščeval se ti bom; pog. imata se rada, tudi spala sta že skupaj spolno občevala; spraviti skupaj pog. ne morem spraviti skupaj toliko denarja zbrati, privarčevati; pog. izpit iz matematike boš že spravil skupaj naredil, opravil; pog. ona ju je spravila skupaj seznanila; pomagala, da sta se zbližala; pog. čestitam, lepo prireditev ste spravili skupaj pripravili, organizirali; pog. pohištvo spravljava skupaj kupujeva, zbirava; pog. stopili, usedli so se skupaj in se dogovorili sestali, zbrali so se; star. dobro se vzameta skupaj dobro se razumeta; dobro sodelujeta; star. pohiti v cerkev, že zvoni skupaj zvoni zadnjič pred začetkom maše; pog. že nekaj let živita skupaj v zunajzakonski skupnosti; pog. ta dva nista za skupaj, ekspr. ne spadata skupaj nista taka, da bi lahko sodelovala; nista taka, da bi se lahko poročila
♦ jezikosl. nekatere prislove pišemo skupaj ali narazen; šport. pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja pa narazen
SSKJ²
skúpek -pka m (ȗ)
navadno s prilastkom kar je iz več skupaj stoječih, se nahajajočih stvari, ki tvorijo celoto: skupek atomov; skupki gub na oblačilu; nerazločen skupek poslopij / skupek glasov / skupek prsti kepa, gruda; skupek steklenic na mizi skupina / leči jajčeca v skupkih
♦ biol. skupek celic; kem. skupek molekul; min. skupek kristalov
// kar je iz več stvari iste vrste, ki tvorijo celoto: obravnavati nov skupek vprašanj; skupek bolezenskih znakov / komunalno gospodarstvo je skupek različnih gospodarskih dejavnosti; obravnavati pravo kot skupek pravil in predpisov / publ., z oslabljenim pomenom skupek ugodnih okoliščin mu je omogočil ustvariti dober film
● knjiž. ta knjiga je pravi skupek ljudske modrosti prava zakladnica; knjiž. človek je skupek dobrih in slabih lastnosti ima dobre in slabe lastnosti
SSKJ²
skúpen -pna -o prid. (ū)
1. pri katerem je udeleženih več ljudi: nalogo so opravili s skupnim naporom; skupen obisk razstave; hodili so na skupne sprehode; navajati otroke na individualno in skupno igro; druži jih skupno delo; gostje so imeli skupno kosilo; skupno reševanje problemov; skupno življenje / živeti v skupnem gospodinjstvu / skupni grob
// namenjen uporabi, koristi več ljudi: stanovanji imata skupen vhod; velike stanovanjske hiše imajo skupne hišne naprave; osebna in skupna oprema gasilcev / v planinski koči je dvajset skupnih ležišč preprostih ležišč, nameščenih v večjem številu v enem prostoru; prenočevali so na skupnem ležišču v prostoru, kjer so taka ležišča / prostori za skupno uporabo
2. ki pripada več ljudem, stvarem: imeti skupnega prednika; skupna os obeh koles; vse stopnje razvoja imajo nekatere skupne značilnosti; ljubkost je skupna vsem otrokom / kmetje in meščani so imeli v revoluciji skupen cilj; po pogovorih sta državnika podpisala skupno izjavo; pokrajine so prišle pod skupno upravo / državi imata skupen pogled na potek prihodnje konference
3. ki izhaja iz skupnosti, ki je skupnosti lasten: v tistem času je bil jezik še skupen; dati prednost skupnim koristim; narod je oblikovala skupna kultura; zadovoljevanje skupnih potreb občanov v krajevni skupnosti; vežejo jih skupne težnje in skupna prizadevanja; prevladalo je skupno mnenje, da predstava ni dobra / pretila jim je skupna nevarnost / skupna lastnina
4. ki zajema določeno stvar, skupino stvari v njenem polnem obsegu: visok znesek skupnih življenjskih stroškov; izračunati skupno površino gozdov; sredstva presegajo skupno vsoto prispevkov; za ocenjevanje uspehov na različnih delovnih področjih še nimajo skupnih meril / zmagovalec v skupni uvrstitvi
● publ. njegovi pripovedi manjka skupni imenovalec kar bi pripoved povezovalo; publ. najti skupni imenovalec imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; govoriti, najti skupni jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. včeraj sta nastopila skupno življenjsko pot sta se poročila; skupne službe delovna skupnost
♦ ekon. skupni prihodek vsota prihodkov, ki jih ustvari več organizacij zaradi skupne proizvodnje, skupnega poslovanja; skupni trg sodelovanje med državami, ki omogoča trgovino brez carinskih in trgovinskih omejitev; sklad skupne porabe del dohodka delovne organizacije ali delovne skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev; jezikosl. skupno ime samostalnik, ki označuje več predmetov iste vrste; mat. največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila; skupni imenovalec imenovalec, ki je skupen več ulomkom; najmanjši skupni mnogokratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili; pravn. skupna hipoteka hipoteka, pri kateri je ista terjatev nerazdelno zavarovana na več zemljiščih; skupna uprava politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij
    skúpno prisl.:
    vse probleme so rešili skupno; alga in gliva živita skupno v obliki lišaja; sam.: raziskovane kulture imajo marsikaj skupnega; čeprav sta brata, nimata nič skupnega
SSKJ²
skupína -e ž (í)
1. več ljudi, stvari, ki so v določenem času skupaj: skupina ob cesti čaka na avtobus; skupina se je neopazno razšla; urediti skupino v kolono; voditi skupino obiskovalcev po razstavi; gorska skupina; skupina hiš; skupina lestencev na stropu / razvrstiti učence v dve skupini; razdeliti se po skupinah; potovati v skupini; breze rastejo v skupinah
2. navadno s prilastkom več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži: organizirati delovno skupino; določiti dežurno skupino; intervencijska skupina; napadalna skupina; sestaviti reševalno skupino; odkriti vohunsko skupino; član, vodja skupine; odnosi v skupini / nastop baletne skupine; na prireditvi so nastopile različne glasbene skupine; nastajanje amaterskih igralskih skupin / pripadati določeni etnični skupini; rasne skupine; nastajanje novih skupin v družbi / udeleženci so se razdelili v interesne skupine; glasila raznih kulturnih in političnih skupin; desno in levo usmerjene skupine v stranki / udeleženci kongresa delajo po skupinah / skupina za razmislek ki opravlja raziskovalno, svetovalno delo v kaki dejavnosti
3. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: razvrstiti vprašanja po težavnosti v dve skupini; beseda pripada določeni pomenski skupini; starostna skupina; njegove pesmi so razdeljene v tri tematske skupine / razvrščati organizme v skupine po stopnji njihove razvitosti
♦ kem. skupina elementi, razvrščeni po podobnih lastnostih v posamezni navpični vrsti periodnega sistema; atomska skupina skupina atomov, ki ne obstaja samostojno, ampak le kot del spojine; funkcionalne skupine atomske skupine, ki se pojavljajo v različnih spojinah in jim dajejo značilne reakcijske lastnosti; hidroksilna skupina; karboksilna skupina; les. trdotne skupine lesa skupine lesnih vrst glede na trdoto; jezikosl. narečna skupina skupina narečij, za katera je značilen podoben slušni vtis; naštevalna skupina na določen način urejene besede, besedne zveze, ki se navajajo v slovarju za zgled; soglasniška skupina soglasniški sklop; med. krvna skupina dedne imunološke lastnosti rdečih krvničk; ptt avtomatska (telefonska) omrežna skupina skupina avtomatskih krajevnih telefonskih omrežij, vezanih na isto glavno centralo; soc. formalna skupina navadno večja organizirana skupina ljudi z določenim skupnim ciljem, programom; horizontalna skupina ki povezuje ljudi iz istega družbenega sloja; primarna skupina za katero je značilen intimen odnos med njenimi člani, pripadniki; sekundarna skupina; vertikalna skupina; šol. predmetna skupina skupina učnih predmetov, ki so med seboj povezani
SSKJ²
skupínica -e ž (í)
manjšalnica od skupina: na dvorišču se je igrala skupinica otrok / skupinica naprednih pisateljev / razvrstiti kroglice po barvah v skupinice
SSKJ²
skupinovódja -e tudi -a m (ọ̑)
vodja skupine delavcev, s katerimi opravlja isto delo: skupinovodja v skladišču
SSKJ²
skupínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na skupino: skupinska odločitev; skupinska zavest / skupinski odnosi / skupinsko darilo / skupinska slika / skupinski ogled razstave; skupinska igra; skupinsko delo, potovanje
♦ kor. skupinski ples; ped. skupinski pouk pouk, pri katerem učenci po skupinah rešujejo različne naloge; psih. skupinska psihologija psihologija, ki proučuje skupine, njihovo vedenje
SSKJ²
skupínskost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost skupinskega: skupinskost športnega delovanja
SSKJ²
skúpiti1 -im dov. (ú ȗ)
zastar. zbrati: skupiti vaščane; skupilo se je veliko ljudi
SSKJ²
skupíti2 in skúpiti -im dov. (ī ú)
pog., ekspr., s širokim pomenskim obsegom postati deležen kakega neprijetnega stanja: v prerivanju, pretepu je skupil modrico, poškodbo / v zvezi z jo, jih: skupil jih je po glavi, nosu; skupil jo je v prometni nesreči, spopadu bil je ranjen; umrl je; grdo, pošteno, resno jo je skupil dobil je hude poškodbe; doživel je velik neuspeh; skupili so jo še huje kot drugi
SSKJ²
skúpljati -am nedov. (ú)
zastar. zbirati: skupljati darove / skupljati somišljenike; tu se skuplja veliko ljudi
SSKJ²
skupljeváti -újem nedov. (á ȗ)
star. odkupovati, nakupovati: skupljevati les, žito, živino
SSKJ²
skúpnica -e ž (ȗ)
pravn., nekdaj skupno premoženje soseske, zlasti skupni pašniki: pasti živino na skupnici
SSKJ²
skúpnost -i ž (ū)
1. kar je sestavljeno iz več ljudi, ki jih družijo, povezujejo skupne lastnosti, potrebe, cilji, in tvori celoto: pripadati skupnosti; odnos posameznika do skupnosti; čuti se izločenega iz skupnosti; biti vključen v skupnost; delati, živeti v skupnosti; biti član skupnosti / delovna skupnost vsi člani delovne organizacije; družinska skupnost; jezikovna, narodna skupnost; organizirana, samoupravna skupnost; politična skupnost; razredna, šolska skupnost; vaška skupnost; verska skupnost; zakonska skupnost / publ. skupnost je mnogo storila v boju proti alkoholizmu družba
// kar je sestavljeno iz več medsebojno povezanih enakovrednih enot, ki tvorijo celoto: skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst
2. skupina ljudi, organizirana za zadovoljevanje določenih splošnih družbenih potreb: ustanoviti skupnost; organizirati se v skupnost / družbenopolitična skupnost v kateri prebivalci določenega območja usklajujejo in uresničujejo z ustavo in s statutom določene skupne interese in opravljajo funkcijo oblasti; krajevna skupnost enota, navadno kot del občine, v kateri prebivalci naselja, dela naselja ali več povezanih naselij uresničujejo določene skupne interese; samoupravna interesna skupnost v socializmu v kateri delovni ljudje določene dejavnosti in uporabniki te dejavnosti usklajujejo skupne interese
3. navadno s prilastkom organizirana skupina med seboj sodelujočih ustanov, delovnih organizacij, ki opravljajo podobne, sorodne dejavnosti: skupnost proizvajalcev železa; skupnost slovenskih muzejev / gospodarska, poslovna skupnost / Evropska gospodarska skupnost
4. lastnost skupnega: skupnost jezika kot značilnost naroda; druži jih skupnost zgodovinske usode
♦ pravn. delovna skupnost v socializmu del delovne organizacije, ki opravlja dela skupnega pomena za več temeljnih ali delovnih organizacij, za družbenopolitične in interesne skupnosti in druge organizacije
SSKJ²
skúpnosten -tna -o prid. (ū)
nanašajoč se na skupnost: upoštevati koristi posameznika in skupnostne koristi; skupnostna zavest naroda / človek je skupnostno bitje družbeno
SSKJ²
skúpoma prisl. (ū) knjiž.
1. skupaj, skupno: sklenili so, da bodo vsi skupoma planili na nasprotnika
2. v kupih, v kupu: drva ležijo skupoma na dvorišču
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skupováti -újem nedov. (á ȗ)
star. odkupovati, nakupovati: skupovati jajca, les, vino; skupovati po kmetijah in prodajati v mestu
SSKJ²
skúpščina -e ž (ȗ)
1. osrednji organ upravljanja določene skupnosti, organizacije, društva: o delovnih nalogah društva odloča njegova skupščina; izvoliti skupščino; predstavniki, večina v skupščini; skupščina in nadzorni svet / skupščina banke, delničarjev; skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti / generalna skupščina Organizacije združenih narodov
// sestanek, zborovanje tega organa: sklicati skupščino na zahtevo delničarjev, uprave; udeležiti se skupščine; glasovati, odločati na skupščini; sklepi skupščine; delničarji, lastniki na skupščini / izredna, redna skupščina; letna skupščina; ustanovna skupščina
2. v socializmu organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v družbenopolitični skupnosti: predsednik skupščine; pristojnosti skupščine; zasedanje skupščine / mestna, občinska, republiška skupščina; ustavodajna skupščina / Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije; skupščina v Beogradu
● ljudska skupščina do 1963 najvišji organ oblasti v republiki, federaciji
3. v nekaterih državah najvišji organ zakonodajne oblasti: kandidirati za poslanca v skupščini / francoska narodna skupščina; parlamentarna skupščina
// poslopje tega organa: trg pred skupščino; govor v skupščini
SSKJ²
skúpščinar -ja m (ȗ)
zastar. udeleženec sestanka, zborovanja: skupščinarji so se razšli; pozdraviti skupščinarje
SSKJ²
skupščínski in skúpščinski -a -o prid. (ȋ; ȗ)
nanašajoč se na skupščino: skupščinski sklepi; skupščinska razprava / skupščinski predsednik / skupščinski sistem / skupščinske volitve / skupščinsko poslopje
SSKJ²
skurbáti se -ám se dov. (á ȃ)
vulg. postati vlačuga, vlačugar: dekle se je skurbalo
● vulg. skurbal se je s to ničvredno žensko imel je ljubezenske, spolne odnose
SSKJ²
skúren -rna -o prid. (ū)
nar. koroško grd, nespodoben: skurne besede, misli
SSKJ²
skurílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. burkast, nespodoben: v igri je nekaj skurilnih prizorov
SSKJ²
skurírati -am dov. (ȋ)
knjiž. ozdraviti, pozdraviti2: v bolnišnici so ga skurirali; počasi se bo že skuriral
SSKJ²
skuríti in skúriti -im dov. (ī ú)
1. porabiti za kurjenje, ogrevanje: skuriti manj vreden les, veje; če bo huda zima, bo še pohištvo skuril / skuriti v peči
// v ognju uničiti: skuriti dokumente, slike
2. pog. ogreti, segreti: teh prostorov ni mogoče skuriti
SSKJ²
skúsiti -im tudi izkúsiti -im dov. (ú ȗ)
1. nav. ekspr. spoznati, ugotoviti kaj ob dogodkih, doživetjih: misli, da je že vse skusil; marsikaj je skusil po svetu; veliko hudega je skusil v življenju / skusiti grozote vojne; skusiti veselje, žalost
● ekspr. jaz sem že skusil njegove pesti mene je že natepel, pretepel; ekspr. že v mladosti je skusil pomanjkanje živel v pomanjkanju; star. šele pozneje je skusil, da to ni dobro spoznal, ugotovil
2. star. poskusiti: skusiti dokazati / skusil je vstati, pa ni mogel; vse so skusili, da bi se rešili
// preizkusiti: skusiti novo škropivo / skusiti svoje moči / s tem so hoteli skusiti njegovo zvestobo
    skúsiti se tudi izkúsiti se star.
    ugotoviti, kdo je močnejši: pridi, da se skusiva
    skúšen tudi izkúšen -a -o:
    v ognju skušena zvestoba; 
prim. izkušen
SSKJ²
skustvo ipd. gl. izkustvo ipd.
SSKJ²
skúša -e ž (ú)
morska riba z drobnimi luskami in dvema dolgima hrbtnima plavutma: loviti skuše; tuni in skuše
♦ zool. skuša plavica na odprtih morjih živeča večja riba z modro lisastim hrbtom in srebrnkastimi boki, Scomber japonicus
SSKJ²
skúšati -am tudi izkúšati -am nedov. (ú)
1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka
a) za uresničitev dejanja: skušati koga dvigniti, vreči na tla; skušati odpreti vrata / skušali so zbežati; skušal se mu je izmakniti, izviti / skušati doseči soglasje; skušati koga pomiriti, pregovoriti; skušati popraviti napako; skušal je prikriti nezadovoljstvo; skušati razumeti
b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: skušal je gibati s prsti, hoditi, vstati
2. nav. ekspr. namenoma povzročati, da kdo stori, izjavi zlasti kaj takega, kar mu škodi: vedel sem, da me skušajo, zato sem mirno odgovoril; skušati prijatelja / zakaj skušaš mojo potrpežljivost
♦ rel. hudič ga skuša
// prizadevati si ugotoviti mnenje, ravnanje koga: gestapovci so ga že večkrat skušali, pa se ni izdal / ne skušaj me preveč ne izzivaj me, ne draži
3. star. doživljati, čutiti: skušati ljubezen, žalost; zdaj vem in skušam, kakšni so ljudje; v življenju je marsikaj skušal
● star. ne skušaj boga ne izpostavljaj se nevarnosti; star. prijatelja skušaš v nesreči spoznaš; star. potipal je plot, kakor bi skušal, če ni preperel poskušal, preizkušal
    skúšati se tudi izkúšati se star.
    ugotavljati, kdo je močnejši: fantje so se radi skušali; kdo bi se skušal z njim / skušala sta se v metanju
    // tekmovati, kosati se: učenci se med seboj skušajo; skušali so se, kdo bo hitrejši; skušati se s kom pri košnji, v delu / letošnje vino se ne more skušati z lanskim
    skušáje tudi izkušáje:
    hitel je, skušaje dohiteti tovariše
    skušajóč tudi izkušajóč -a -e:
    premišljeval je, skušajoč se spomniti nekaterih podrobnosti
    skúšan tudi izkúšan -a -o:
    skušan človek
SSKJ²
skúšnja -e ž (ȗ)
1. (gledališka, glasbena) vaja: udeležiti se skušnje; skušnja za proslavo / bralna skušnja; glavna skušnja / gledališka skušnja
2. zastar. izpit: narediti, opraviti skušnjo; pripravljati se na skušnjo; pasti pri skušnji; skušnja iz latinščine / zrelostna skušnja
● zastar. prebiti, prestati je moral nevarno skušnjo preizkus; zastar. to je bila velika skušnja za njuno ljubezen preizkušnja; prim. izkušnja
SSKJ²
skušnjáva -e ž (ȃ) nav. ekspr.
1. velika želja storiti navadno kaj neprimernega, nedovoljenega: obšla ga je skušnjava, da bi jo ogovoril, poljubil; skušnjava ga je premotila, zapeljala; upirati se skušnjavi; le z močno voljo je premagal skušnjavo / spraviti, zapeljati koga v skušnjavo
● ekspr. imeti skušnjavo po kajenju, pitju zelo si želeti kaditi, piti; ekspr. kava je zanjo prevelika skušnjava ne more se ji odreči, čeprav ji škoduje
// priložnost storiti kaj neprimernega, nedovoljenega: v mestu je bilo za mladega človeka veliko skušnjav
2. kdor nagovarja koga, da stori kaj neprimernega, nedovoljenega: on je prava skušnjava / kot psovka poberi se, skušnjava skušnjavska
SSKJ²
skušnjávec -vca m (ȃ)
1. ekspr. kdor nagovarja koga, da stori kaj neprimernega, nedovoljenega: ne poslušaj tega skušnjavca
2. evfem. hudič: skušnjavec mu prigovarja, ga zapeljuje / peklenski skušnjavec
SSKJ²
skušnjávka -e ž (ȃ)
1. ekspr. ženska, ki nagovarja koga, da stori kaj neprimernega, nedovoljenega: ne poslušaj te skušnjavke
2. knjiž. zapeljivka: težko je pobegniti taki skušnjavki
SSKJ²
skušnjávski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na skušnjavo: skušnjavske besede, misli / znajti se v razburljivem, skušnjavskem položaju / knjiž. pogledala ga je s skušnjavskimi očmi zapeljivo
SSKJ²
skúštranec -nca m (ȗ)
ekspr. razmršen, kodrast človek, zlasti otrok: tistega skuštranca si je izbrala
SSKJ²
skúštranost -i ž (ȗ)
ekspr. lastnost, značilnost razmršenega, skodranega: skuštranost las / moti jih njegova skuštranost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skúštrati -am dov. (ȗ)
ekspr. narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase; razmršiti: čisto ga je skuštral; pri oblačenju puloverja se je skuštrala / skuštrati lase
    skúštran -a -o:
    skuštran fant; biti skuštran; konj s skuštrano grivo
SSKJ²
skúta1 -e ž (ú)
1. mehka snov, ki ostane po odstranitvi sirotke iz posnetega mleka: delati skuto; namazati palačinke s skuto / kisla skuta; sladka skuta dobljena iz sirotke
2. nar. kravje mleko prve dni po porodu; mlezivo: skuto je posesal teliček / skuhati, speči skuto
SSKJ²
skúta2 -e ž (ū)
nar. neprijeten, zoprn človek: Da satan ni privlekel te skute zelene k hiši, dobil sem deset klobas (I. Tavčar)
SSKJ²
skúten -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na skuta1: skutne grudice / skutni cmoki; skutni štruklji sirovi štruklji; skutni zavitek sirov zavitek
SSKJ²
skúter -ja m (ū)
motorno kolo z majhnimi kolesi, kotač: voziti se s skuterjem; skuterji in mopedi
SSKJ²
skuteríst -a m (ȋ)
kdor vozi skuter: skuterist se je pri nesreči poškodoval; skuteristi in avtomobilisti
SSKJ²
skútin -a -o prid. (ȗ)
skuten: skutina drobljivost / skutini cmoki; skutina krema; skutine palačinke sirove palačinke
SSKJ²
skuzmáti -ám tudi skúzmati -am dov. (á ȃ; ȗ)
star. razmršiti: veter mu je skuzmal lase
    skuzmán tudi skúzman -a -o:
    vedno je skuzman
SSKJ²
skváčkati -am dov. (ȃ)
narediti tekstilni izdelek s kvačko: skvačkati prt, šal; skvačkati si pulover / skvačkati obrobo
// s kvačkanjem sestaviti: posamezne dele jopice skvačkamo ali sešijemo
SSKJ²
skvádra -e ž (ȃ)
v Italiji, med obema vojnama organizirana oborožena fašistična skupina: nasilje skvader / fašistovska skvadra
SSKJ²
skvadríst -a m (ȋ)
v Italiji, med obema vojnama pripadnik skvadre: spopasti se s skvadristi; nasilje skvadristov / fašistični skvadristi
SSKJ²
skvadrístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na skvadriste ali skvadrizem: skvadristična akcija / skvadristični terorizem
SSKJ²
skvadrízem -zma m (ī)
v Italiji, med obema vojnama delovanje ali gibanje skvadristov: žrtve skvadrizma
SSKJ²
skváriti -im dov. (á ȃ)
pokvariti: skvariti stroj; s popravljanjem je obleko še bolj skvarila / neprimeren okvir je sliko skvaril / slaba družba ga je skvarila; bal se je, da bi se otrok v neprimernem okolju skvaril / neprijeten dogodek jim je skvaril razpoloženje / s svojim obiskom jim je skvaril večer / meso se je skvarilo
    skvárjen -a -o:
    otrok še ni skvarjen; skvarjena jed; zaradi opravkov ima skvarjen popoldan
SSKJ²
skvárjenost -i ž (ȃ)
pokvarjenost: skvarjenost okolja / moralna skvarjenost
SSKJ²
skvásiti -im tudi skvasíti -ím dov., skvásil (ā ȃ; ī í) zastar.
1. povzročiti, da postane kaj kislo; skisati: skvasiti zelje
2. dati, dodati kvas; prekvasiti: skvasiti testo
    skvášen -a -o tudi skvašèn -êna -o:
    skvašeno testo
SSKJ²
skvéčenost -i ž (ẹ̑)
ekspr. izmaličenost, iznakaženost: skvečenost nog in rok
SSKJ²
skvéčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
ekspr. izmaličiti, iznakaziti: skvečiti komu nos / skvečiti podobo sveta
    skvéčen -a -o:
    skvečena glava, roka
SSKJ²
skvêr -a m (ȇ)
v angleškem okolju pravokoten trg, navadno s parkom: skver sredi mesta
SSKJ²
skvó tudi squaw -- [skvó] ž (ọ̑)
v indijanskem okolju ženska: stopil je bližje k mladi skvo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
skvoš gl. squash
SSKJ²
skvôt tudi squat -a [skvôt] m (ȏ)
zapuščena zgradba, prostor, v katerem nezakonito živi, deluje skupina ljudi: preselil se je v skvot; prebivalci skvotov; zaprtje skvota / umetniški skvot / ilegalni skvot
SSKJ²
skvôter tudi squatter -ja [skvôter] m (ō)
pripadnik skupine ljudi, ki nezakonito zasede zapuščeno zgradbo, prostor za bivanje ali kulturno dejavnost: izselitev skvoterjev; prostor za skvoterje; brezdomci in skvoterji
SSKJ²
skvóžnja -e ž (ọ̑)
nar. belokranjsko luknja: skvožnja v zidu
SSKJ²
slà slè ž (ȁ ȅ)
velika želja po zadovoljevanju naravnih, telesnih potreb: sla se prebuja, raste; utešiti slo; vdati se sli po pijači; sla po uživanju; sla po življenju / spolna sla / pogled nanjo mu je vzbujal slo spolno slo
// navadno s prilastkom velika želja po čem sploh: vdati se sli po bogastvu, zemlji; sla po uveljavljanju
● knjiž. nikoli ni jedel z večjo slo kakor v otroških letih s slastjo; knjiž. radovednost je sla življenja gibalo
SSKJ²
slàb slába -o tudi -ó prid., slábši (ȁ á)
1. ki ima negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slab človek; v slabi družbi je začel popivati / imajo slabe namene; daje jim slab zgled; ima mnogo slabih lastnosti; ekspr. biti na slabi poti
// ki ima negativne lastnosti v odnosu do ljudi: slab sosed / biti v slabih odnosih
2. s širokim pomenskim obsegom ki zaželene lastnosti, kakovosti nima v zadostni meri: slab okus nezrelega sadeža; slab zrak; težko je vozil po slabih gorskih poteh; ti čevlji so iz slabega usnja; slabo vino / slaba literatura / slab spomin / imel je slab dan bil je neuspešen, neučinkovit; nerazpoložen; piše v slabem jeziku nepravilnem, izrazno pomanjkljivem; pog. ima slabe živce je živčen; slaba hrana brez okusa; v majhni količini, premalo izdatna; ima zelo slabo srce bolno; slabo vreme deževno, mrzlo
// ki dolžnosti ali delovnih zahtev ne izpolnjuje v zadostni meri: je slab čevljar; bil je slab oče / slab pesnik; te ptice so slabe letalke / slabi prevodniki toplote; slaba nosilnost tal / imeti slabe oči biti slaboviden
// glede na določene zahteve neuspešen, neučinkovit: imeli so slab delovni načrt; njihov način obdelovanja zemlje je slab; slaba politika / slab začetek
3. ki glede na možni razpon ne dosega zadovoljive stopnje: ima slab čut za barve; slab položaj delovne organizacije; dosegli so slabe rezultate; napravil je slab vtis; slaba ocena; slaba vidljivost na cesti; dekle je bolj slabega zdravja
// po količini, vrednosti majhen: ima slabe dohodke; slaba letina / slab obisk poletnih prireditev
4. ki prinaša neprijetnosti, težave: slabi časi so nastopili; slab poklic si je izbral; imela je same slabe novice; vsaka stvar ima dobre in slabe strani; to je slabo znamenje / živeti v slabih razmerah; imeti slabo življenje / pri tej odločitvi je imel slab občutek
// ki ne prinaša gmotnih koristi: to je bila slaba kupčija; imeti slabo službo
5. navadno v povedni rabi ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ne ustreza, ne zadovoljuje: ima slab tek; naloga je slaba; učenka je v slovenščini bolj slaba
6. v povedni rabi ki ne vpliva ugodno, ne koristi: daljša prekinitev dela je slaba / pretirana strogost je slaba
7. z izrazom količine ki ne dosega točne mere: do glavnega mesta je slabih sto kilometrov; steklenica je bila za slabe tri prste odpita; v slabi uri bo delo končano
8. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel zlasti zaradi bolezni: bolnik je še slab; bil je tako slab, da se je že pri vratih zgrudil; mati je že zelo slaba
// ekspr. slaboten, nebogljen: slab otrok mirno spi; slab sem kot kaplja na veji
9. ki glede na intenzivnost ne zadošča, ne ustreza: na tako slabem ognju ni mogoče kuhati; bolijo te oči, ker bereš pri slabi luči; svetloba je bila slaba, da ni ničesar razločil
// ki dosega nizko stopnjo glede na učinek, posledico: kuhaj pet minut na slabem ognju; pihal je slab veter / spregovoril je s slabim glasom slabotnim
10. ekspr. izraža vsebinsko zanikanje samostalnika, na katerega se veže: ti si mi slab prijatelj; to je zanj slaba tolažba; s tem si mi naredil slabo uslugo
11. ekspr., z nikalnico ki ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri: po svoji naravi ni slab človek; to ni slab predlog; petje ni bilo slabo
● poznam ga kot slab denar zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih; prišel je na slab glas ljudje so dobili negativno mnenje o njem; petek, slab začetek po ljudskem verovanju delo, stvar, ki se začne v petek, (rade) spremljajo težave, neprijetnosti; ekspr. ima slabo glavo se težko uči; pog. je v slabi koži čuti se bolnega; je bolan; je slabo razpoložen; pog. ima slabo kri je slabokrven; ekspr. vsa stvar stoji na slabih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. imeti slabo vest neugoden občutek zaradi zavesti krivde; biti slabe volje nezadovoljen, žalosten; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; preg. po slabi družbi rada glava boli
    slabó 
    1. prislov od slab: slabo gospodari; slabo govori angleško; slabo misliti o ljudeh; pošteno ni bilo, slabo ste ravnali; to noč je slabo spal / slabo je oblečen pomanjkljivo; v stara, ponošena oblačila; slabo prodati po nizki ceni, brez pravega dobička; slabo vidi in sliši nerazločno, nejasno; takrat so slabo živeli v pomanjkanju
    2. izraža nezadostnost dejanja: stene so slabo izolirali; učenka je slabo odgovarjala; slabo se sliši; slabo se uči; polje je slabo obdelano; smeh s slabo prikrito užaljenostjo
    // izraža nezadostno stopnjo: ta njiva slabo rodi; slabo zasluži; gledališče je bilo lani slabo obiskano
    3. v povedni rabi izraža
    a) neprimernost, škodljivost česa: če v tem času dežuje, je to slabo za letino; slabo je, da toliko kadiš; slabo je bilo, da se ni z nikomer posvetoval
    b) nezadovoljivost razmer, okoliščin: z očetom je slabo; slabo se ima
    c) s smiselnim osebkom v dajalniku nezadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja: v avtobusu ji je vedno slabo; slabo se jim godi; slabo mu gre; zaradi vročine mu je postalo slabo / pog. matematika mu gre slabo
    č) v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljivost razmer, okoliščin: ni slabo, nič se ne pritožujem; ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal
    ●     pijača mi slabo dene škoduje; pog. to blago slabo gre se slabo prodaja; ekspr. slabo kaže položaj je tak, da ni pričakovati ugodnih rešitev; ekspr. pri meni boš slabo naletel ne boš dosegel tega, kar hočeš, pričakuješ; ekspr. slabo se mu piše njegov položaj je tak, da ni pričakovati zanj ugodnih rešitev; slabo se počuti počuti se bolnega; pog. v šoli ga imajo slabo zapisanega imajo slabo mnenje o njem
    slábi -a -o sam.:
    pomagal je dobrim in slabim; ekspr. slaba (mu) kaže (njegov) položaj je tak, da ni pričakovati (zanj) ugodnih rešitev; ekspr. utegne ti slaba peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; ekspr. slaba mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; nič slabega ji ne morem očitati; storil je več dobrega kot slabega; delili so si dobro in slabo; bolezen se mu je obrnila na slabše; tisti brez dela so na slabem; bil je na slabšem kot kdorkoli od njih; 
prim. slabši
SSKJ²
slabčè1 -éta m (ȅ ẹ́)
knjiž. slabič: fant je navaden slabče
SSKJ²
slabčè2 -éta s (ȅ ẹ́)
knjiž. slabič: bil je nebogljeno slabče
SSKJ²
slabéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. postajati slab, onemogel: živali so slabele od lakote; zaradi bolezni je vidno slabela
2. izgubljati popolnost svojih značilnosti: sunki vetra slabijo; luč je trepetaje slabela
// nav. 3. os. prenehavati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: pri dolgem ležanju mišice slabijo; spomin slabi
3. nar., s smiselnim osebkom v dajalniku imeti neprijeten občutek kot pri slabosti, zlasti v želodcu: po obilni večerji mu je slabelo
    slabèč -éča -e:
    jetniki so čakali smrti, slabeč od ure do ure
SSKJ²
slabìč -íča m (ȉ í)
1. nav. ekspr. neodločen, omahljiv človek: on sploh ni mož, ampak navaden slabič; vsi so ga imeli za slabiča
2. knjiž. slaboten človek: slabiči težkega dela niso zmogli
♦ čeb. čebelja družina, ki ima malo čebel in zalege
SSKJ²
slabíčen -čna -o prid. (ī)
knjiž. slaboten: ves slabičen je od bolezni
SSKJ²
slabíčevski -a -o prid. (í)
ekspr. tak kot pri slabiču: posmehovala se je njegovim slabičevskim čustvom
SSKJ²
slabíčevstvo -a s (í)
nav. ekspr. lastnost, ravnanje slabičev: obsoditi slabičevstvo
SSKJ²
slabíčka -e ž (ȋ)
nav. ekspr. neodločna, omahljiva ženska: ni marala, da bi jo imeli za slabičko
SSKJ²
slabíčnost -i ž (ī)
1. nav. ekspr. lastnost, ravnanje slabičev: sramoval se je svoje slabičnosti; človeška slabost in slabičnost
2. knjiž. slabotnost: zaradi slabičnosti jim ni mogel pomagati
SSKJ²
slabíkav -a -o prid. (í)
zastar. slaboten: ranjenec jo je klical s slabikavim glasom
SSKJ²
slabílec -lca [tudi slabiu̯ca] m (ȋ)
fot. kemična snov za zmanjšanje počrnitve črno-belega negativa: pripraviti slabilec
SSKJ²
slabílen -lna -o prid. (ȋ)
ki slabi: slabilna moč strahu
SSKJ²
slabína1 -e ž (í)
knjiž. slabost: slabina me je obšla; opomogel si je od slabine
SSKJ²
slabína2 -e ž (í)
nav. mn., nar. lakotnica: konj ima udrte slabine
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slabíški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na slabiče: strahopeten in slabiški človek / slabiški odnos do lastne volje
SSKJ²
slabíštvo -a s (ȋ)
nav. ekspr. lastnost, ravnanje slabičev: očital mu je slabištvo
SSKJ²
slabítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od slabeti ali slabiti: gospodarska slabitev države; slabitev glasu
SSKJ²
slabíti -ím nedov. (ī í)
1. povzročati, da kdo postaja slab, onemogel: bolezen slabi človeka / poškodovani listi slabijo rastlino
2. povzročati, da kaj izgublja popolnost svojih značilnosti: posnemanje slabi njegovo individualnost; ta značilnost knjige slabi zanimanje bralcev
// nav. 3. os. povzročati, da kaj prenehava (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: hrup slabi sluh
3. nar., s smiselnim osebkom v tožilniku imeti neprijeten občutek kot pri slabosti, zlasti v želodcu: bilo je tako vroče, da jih je kar slabilo; slabilo jo je od lakote
SSKJ²
slabljênje -a s (é)
glagolnik od slabeti ali slabiti: krepitev in slabljenje glasu; slabljenje preživelih družbenih odnosov
SSKJ²
slabo... prvi del zloženk
nanašajoč se na slab: slabokrven, slabonameren, slabosrčen, slaboumnost
SSKJ²
slabôča -e ž (ó)
zastar. slabotnost: sramoval se je svoje slaboče
SSKJ²
slaboglásen -sna -o prid. (ā)
zastar. zloglasen, razvpit: popival je z najbolj slaboglasno druščino / zahajal je v slaboglasno krčmo
SSKJ²
slabokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄)
1. med. ki ima zmanjšano število rdečih krvničk ali zmanjšano količino krvnega barvila: slabokrven otrok; biti slabokrven
2. ekspr. neizrazit, medel: osebe v pripovedi so slabokrvne; ni se strinjal z njegovimi slabokrvnimi stališči
SSKJ²
slabokŕvnost -i ž (ŕ)
1. med. bolezen zaradi zmanjšanja števila rdečih krvničk ali zmanjšane količine krvnega barvila: zdraviti slabokrvnost; znaki slabokrvnosti
2. ekspr. neizrazitost, medlost: slabokrvnost dramskih oseb; poetična slabokrvnost njegovih ljubezenskih pesmi
SSKJ²
slabonaméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
ki ima slabe, nepoštene namene: spoznali so ga za slabonamernega in zavistnega človeka / slabonamerna kritika
SSKJ²
slaborásel -sla -o [slaborasəu̯] prid. (ā á)
zastar. slabo razvit, zakrnel: slaboraslo drevo / slaborasel otrok
SSKJ²
slaborôden -dna -o prid. (ó)
1. ki slabo rodi: slaborodna vrsta češenj; slaborodno drevo
♦ agr. slaborodno leto leto, v katerem sadno drevje slabo rodi
2. ki ima malo pogojev za uspevanje rastlin: slaborodni hriboviti predeli; slaborodne obmorske dežele
3. ki ni sposoben imeti veliko potomcev: zaščititi slaborodne sesalce
SSKJ²
slabóst -i ž (ọ̑)
1. neugoden občutek telesne nemoči: obšla ga je taka slabost, da se je ves bled sesedel; čutiti slabost v želodcu; omedleti od slabosti; hipna slabost
2. navadno s prilastkom kar ni v skladu z zaželenimi lastnostmi, zaželeno kakovostjo: pokazale so se slabosti takega poslovanja; odstraniti organizacijske slabosti; pozna odlike in slabosti njegovega pisanja / kapitulacija je pokazala vojaško in politično slabost države šibkost
3. navadno s prilastkom moralno, značajsko negativna lastnost: na njem ni našla nobene slabosti; ne zaveda se svojih slabosti; vsak človek ima svoje slabosti; slabosti in vrline
// knjiž. neodločnost, omahljivost: očitali so mu nezanesljivost in slabost; njegov glas je razodeval strah in slabost
4. ekspr., navadno v povedni rabi nemoč upirati se užitkom, ki jih kaka stvar daje: ženske so njegova slabost / slabost do alkohola; poznajo njegovo slabost za avtomobile
● knjiž. počasna hoja je razodevala njegovo slabost onemoglost
♦ med. živčna slabost nevrastenija
SSKJ²
slabôta -e ž (ó)
knjiž. slabost: slabota ga je obšla / pozna njegove kreposti in slabote
SSKJ²
slabôten -tna -o prid., slabôtnejši (ó)
1. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel, zlasti zaradi bolezni: po gripi je bil še ves slaboten; slaboten je od starosti / bolnik je s slabotno roko komaj držal žlico
// nav. ekspr. ki po splošni telesni razvitosti ne dosega navadne stopnje: otroci v razredu so večinoma krepki, nekaj pa je slabotnih; njegova mati je slabotna ženska
2. nav. ekspr. ki dosega nizko stopnjo
a) glede na učinek, posledico: slaboten stisk roke, udarec / sedel je pred slabotnim ognjem; skozi okna je prihajala slabotna svetloba
b) glede na obseg, količino: slaboten curek vode
c) glede na čutno zaznavnost: spregovoril je s slabotnim glasom / slaboten srčni utrip
3. ekspr. neodločen2, omahljiv: človek je slabotno bitje / to je ženska bolestne občutljivosti in slabotne volje
● star. letošnje vino je slabotno in kislo vsebuje malo alkohola; bil je slabotnega zdravja rahlega
    slabôtno prisl.:
    slabotno je kriknil od presenečenja; slabotno se je smehljal
SSKJ²
slabotínec -nca m (ȋ)
zastar. slaboten človek: velikih naporov ni zmogel, ker je bil slabotinec
SSKJ²
slabôtnež -a m (ȏ)
ekspr. slaboten človek: kako ga je mogel ta slabotnež premagati
● ekspr. je velik strahopetnež in slabotnež slabič
SSKJ²
slabôtnica -e ž (ȏ)
ekspr. slabotna ženska: slabotnica sem, a želim si biti močna
SSKJ²
slabôtnik -a m (ȏ)
knjiž. slaboten človek: zavzel se je za otroke in slabotnike
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slabôtnost -i ž (ó)
lastnost slabotnega: skrbi jo otrokova slabotnost / ekspr. slabotnost volje
SSKJ²
slaboúmen -mna -o prid. (ú ū)
1. duševno nerazvit: slaboumen otrok / slaboumen pogled
2. ekspr. omejen, nespameten, neumen: imel ga je za slaboumnega starca / slaboumen časopis; slaboumne reklame
    slaboúmno prisl.:
    slaboumno se smejati; sam.: pomoč slaboumnim
SSKJ²
slaboúmje -a s (ȗ) knjiž.
1. slaboumnost: prirojeno slaboumje
2. omejenost, nespametnost, neumnost: slaboumje tega človeka / slaboumje predsodkov
SSKJ²
slaboúmnež -a m (ȗ)
ekspr. slaboumen človek: imeli so ga za slaboumneža
SSKJ²
slaboúmnica -e ž (ȗ)
ekspr. slaboumna ženska: slaboumnico so dali v zavod
SSKJ²
slaboúmnost -i ž (ú)
duševna nerazvitost: različne stopnje slaboumnosti
SSKJ²
slabovíden -dna -o prid. (í ī)
ki slabo vidi: slaboviden otrok; nosi očala, ker je slaboviden / slabovidno oko
SSKJ²
slabovídnež -a m (ȋ)
ekspr. slaboviden človek: slabovidnež si je nataknil očala, da bi prebral napis
SSKJ²
slabovídnost -i ž (í)
očesna napaka, zaradi katere se slabo vidi: zaradi slabovidnosti potrebuje očala
SSKJ²
slabovóljen -jna -o prid.(ọ́ ọ̄)
ki je (navadno) slabe volje: običajno je redkobeseden in slabovoljen / ošinila ga je s slabovoljnim pogledom
    slabovóljno prisl.:
    slabovoljno je odgovarjal na vprašanja
SSKJ²
slabšálen -lna -o prid.(ȃ)
ki izraža zaničljiv, prezirljiv odnos do česa: slabšalna oznaka / slabšalni pomen besede
    slabšálno prisl.:
    ta izraz zveni slabšalno
SSKJ²
slabšálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost slabšalnega: ugotavljati slabšalnost besed
SSKJ²
slábšanje -a s (ȃ)
glagolnik od slabšati: visoke cene vplivajo na slabšanje življenjske ravni / slabšanje vremena
SSKJ²
slábšati -am nedov. (ȃ)
povzročati, da kaj postane slabše: nalivi slabšajo ceste / slabšati odnose med državami
    slábšati se 
    postajati slabši: vreme se slabša / bolezen se mu slabša
SSKJ²
slábši -a -e prid.(ȃ)
1. primernik od slab: bombažne tkanine so slabši izolatorji kot volnene; delovna organizacija je v slabšem položaju kot lani; izvid je slabši, zato bo morala ostati v bolnišnici; nočem biti slabši od prijateljev; današnja predstava je bila slabša kot včerajšnja
2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: ta izdelek je poceni, ker je iz slabšega materiala; odstopila ji je vso slabšo obleko / prva vretenca so dobro razvita, zadnja pa so slabša manj razvita
    slábše prisl.:
    bolniku je vedno slabše; sin je slabše gospodaril in se zadolževal; slabše sliši kot jaz; rdeča barva se v temi slabše vidi; pri nekaterih živalih je lobanja slabše razvita
    ●     zdaj mu je še slabše počuti se še bolj bolnega
    slábši -a -e sam.:
    dopolnilni pouk je za slabše za slabše učence; o njem je povedal več boljšega kot slabšega; 
prim. slab
SSKJ²
sláčenje -a s (á)
glagolnik od slačiti: slačenje krila, plašča; slačenje in sezuvanje / slačenje koruze
SSKJ²
sláčifànt -fánta m, im. mn. sláčifántje stil. sláčifánti (ā-ȁ ā-á)
moški, ki izvaja striptiz: slačifant v nočnem baru; nastop slačifantov; slačifant in slačipunca
SSKJ²
slačílen -lna -o prid. (ȋ)
namenjen za preoblačenje: slačilna kabina
SSKJ²
slačílka -e [tudi slačiu̯ka] ž (ȋ)
knjiž. striptizeta: nastopa kot slačilka
SSKJ²
slačílnica -e ž (ȋ)
prostor za preoblačenje: slačilnice so zraven telovadnice; slačilnice za kopalce
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sláčipúnca -e ž (ā-ȗ)
šalj. striptizeta: nastopala je kot slačipunca; barska slačipunca
SSKJ²
sláčiti -im nedov., sláčite in slačíte; slačíla tudi sláčila (á)
1. delati, da kdo nima na telesu oblačila: mati slači otroka; slačiti hlače, krilo, pulover; slačiti se pred spanjem / slačiti rokavice snemati; pren., ekspr. veter slači drevesa
2. nar. ličkati: ob večerih so slačili / slačiti koruzo
● ekspr. s pogledom so jo kar slačili poželjivo, pohotno ogledovali
SSKJ²
sláčje -a s (ȃ)
knjiž. alge in plavajoče rastline na stoječi vodi: ribnik pokriva slačje / zakuriti s suhim slačjem
● nar. napolniti blazino s slačjem z ličkanjem
SSKJ²
slád -a tudi -ú m (ȃ)
osušen vzklili ječmen, ki se uporablja za izdelovanje alkoholnih pijač, zlasti piva: sušiti slad / zeleni slad pri katerem so že razviti zeleni listi / ječmenov slad
SSKJ²
sladak gl. sladek
SSKJ²
sladár -ja m (á)
delavec v sladarni: zaposlen je kot sladar
SSKJ²
sladárna -e ž (ȃ)
obrat za pridobivanje slada: pivovarna ima novo sladarno
SSKJ²
sladčíca -e ž (í) zastar.
1. slaščica: postregla jim je s sladčicami; prodajalnica sladčic
2. sladka pijača: požirek sladčice
SSKJ²
sládek tudi sladák sládka -o tudi -ó prid., slájši stil. sladkêjši (á ȃ á)
1. ki je prijetnega okusa kot sladkor, med
a) ant. grenek: sladki in grenki zeliščni sokovi; sladek kot med / to vino ima nekoliko sladek okus; sladko grenka zdravila / jesti sladke koreninice
b) ant. kisel: sladke slive; sladko jabolko; grozdje je že sladko / sladka skuta skuta, dobljena iz sirotke; sladka smetana; sladko vino vino, ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja
// ki mu je dodan sladkor: zaradi debelosti ne sme jesti sladkih jedi; rad ima sladko kavo; sladko testo za palačinke / sladke preste preste, pred pečenjem posute s sladkorjem
// pesn. dober, okusen: sladko vince
2. ki ne vsebuje soli: sladko jezero; te ribe živijo v sladkih vodah
3. ekspr. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten videz: sladek otroški obrazek; sladke oči; sladka usta
4. ekspr. drag, ljub: objel je svoje sladko dekle / najslajša jim je domača pesem / v nagovoru sladka moja vnučka
5. ekspr. zelo, pretirano prijazen: tvoj mož je ves sladek; na videz so bili sladki z njim; gospodinja je bila medeno sladka / pregovoril jo je s sladkimi besedami
6. ekspr. ki vzbuja naklonjen čustveni odnos: še dolgo se je spominjal njenega sladkega glasu, nasmeha
// prijeten, dobrodejen: sladek spomin; prihodnost je videl le kot sladke sanje; čutil je sladko utrujenost; pogreznil se je v sladko spanje / imeti sladko življenje prijetno, zlasti spolno
● sladki jabolčnik jabolčnik pred vrenjem; sladka paprika paprika, ki ni pekoča
♦ bot. sladka koreninica praprot z užitno plazečo se koreniko sladkega okusa in dolgopecljatimi zimzelenimi listi, Polypodium; gastr. sladka repa kuhana sveža repa; sladko zelje kuhano sveže zelje
    sládko in sladkó prisl.:
    sladko govoriti; sladko sanjati, spati; sladko zveneči glasovi / v povedni rabi sladko mu je ob spominu nanjo
    sládki -a -o sam.:
    rad ima sladko; razlikovati med sladkim, kislim in grenkim; pog. prijeti za ta sladke za lase na sencih; 
prim. sladko
SSKJ²
sláden1 -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na slad: sladne tropine / sladna kava kava iz praženega slada, navadno ječmenovega
♦ kem. sladni sladkor disaharid, pridobljen iz škroba; maltoza
SSKJ²
sláden2 -dna -o prid. (á)
zastar. nasladen, čuten1: sladne predstave
● zastar. govoriti s sladnim glasom pretirano prijaznim
SSKJ²
sladéti -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os.
1. postajati sladek: če je jesen sončna, grozdje sladi
2. imeti nekoliko sladek okus: to vino prijetno sladi
SSKJ²
sladíca -e ž (í)
sladka jed, ki se navadno ponudi po glavni jedi: pripraviti sladico; postreči s sladico / sadna sladica
♦ agr. raztopina, nastala s kuhanjem slada in vode, za izdelovanje piva
SSKJ²
sladìč -íča m (ȉ í)
knjiž. sladka koreninica: pijača z okusom po sladiču
SSKJ²
sladíka -e ž (í)
bot. srednje velika latasta trava, ki raste po vlažnih tleh, Glyceria: plavajoča sladika
SSKJ²
sladíkast -a -o prid. (í)
nekoliko sladek: kri ima sladikast okus
● knjiž. sladikasto govorjenje nenaravno, izumetničeno
SSKJ²
sladílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na slajenje: sladilno sredstvo / sladilna moč medu
SSKJ²
sladílo -a s (í)
snov, ki daje hrani sladek okus: uporabljati med kot sladilo / naravna, umetna sladila
● zastar. jedi je dodala razne dišave in sladila začimbe
SSKJ²
sladíti -ím nedov. (ī í)
1. delati sladko: sladiti čaj z medom
2. ekspr. delati kaj bolj prijetno, bolj srečno: obiski otrok so mu sladili starost; sladiti komu življenje
SSKJ²
sladkáč -a m (á)
ekspr. kdor se dobrika, prilizuje: sladkačem se je izogibala
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sladkánje -a s (ȃ)
glagolnik od sladkati: za sladkanje uporabljajo med / njegovo sladkanje ji postaja zoprno
SSKJ²
sladkaríja -e ž (ȋ)
jed, izdelek iz sladkorja in dodatkov: dal je otroku sladkarije, da bi ga potolažil; rad ima sladkarije
● zastar. ti ljudje so se hranili s samimi sladkarijami s poslasticami
SSKJ²
sládkast -a -o prid. (ā)
nekoliko sladek: sir s sladkastim okusom / sladkast vonj cvetja
SSKJ²
sladkáti -ám nedov. (á ȃ)
delati sladko: sladkati čaj, kompot, testo; kavo si je preveč sladkal
    sladkáti se ekspr.
    1. jesti, uživati kaj sladkega: rad se sladka; sladkati se s sladoledom
    // jesti, uživati kaj dobrega sploh: sladkati se s pečenko; že dolgo se ni nič sladkal; pren. sladkal se je z lahkimi romani
    2. dobrikati se, prilizovati se: ni njegova navada, da bi se sladkal; kaj se mi sladkaš
    sladkán -a -o:
    preveč sladkan čaj; z medom sladkana potica
SSKJ²
sladkàv -áva -o prid. (ȁ á)
ekspr. nenaraven, izumetničen: govoriti s sladkavim glasom; sladkavo govorjenje
SSKJ²
sládkica in sladkíca -e ž (á; í)
nar. vzhodno jabolko ali hruška sladkega okusa:
SSKJ²
sládko -ega s (á)
zlasti v srbskem okolju sadje, kuhano v sladkorju: pripraviti sladko; sladko iz sliv; prim. sladek
SSKJ²
sladko... prvi del zloženk
nanašajoč se na sladek: sladkobeseden, sladkogled
SSKJ²
sladkôba -e ž (ó)
lastnost, značilnost sladkega: sladkoba grozdja; občutljiv za sladkobo in kislobo / začutil je sladkobo v ustih sladek okus / ekspr. v svojem življenju je užil malo sladkob prijetnih, ugodnih stvari
● ekspr. sama sladkoba ga je je zelo, pretirano prijazen
SSKJ²
sladkôben -bna -o prid., sladkôbnejši (ó ō)
1. nekoliko sladek: sladkobna pijača / ekspr. sladkoben vonj narcis
2. ekspr. zelo, pretirano prijazen: biti preveč sladkoben / govoriti s sladkobnim glasom; pridobiti koga s sladkobnim smehom
// pretirano čustven: sladkoben film, roman
// nenaraven, izumetničen: sladkobne razglednice / odbijala ga je s svojim sladkobnim vedenjem
    sladkôbno prisl.:
    sladkobno govoriti; sladkobno otožna pesem
SSKJ²
sladkobeséden -dna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. ki zelo, pretirano prijazno govori: naveličala se je sladkobesednih gostov
SSKJ²
sladkôbnost -i ž (ó)
lastnost, značilnost sladkobnega: sladkobnost pijače / ekspr. ni verjel sladkobnosti njenega govorjenja / ekspr. sladkobnost filmske zgodbe
SSKJ²
sladkoglásen -sna -o prid. (ā)
zastar. blagoglasen: sladkoglasna govorica
SSKJ²
sladkogôlk -a -o [slatkogou̯k] prid. (ȏ ō)
zastar. blagoglasen: sladkogolke pesmi
SSKJ²
sladkoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima lepe, mile oči: sladkooka črnolaska
SSKJ²
sládkor -órja m (á ọ́)
1. bela, navadno kristalna snov, ki se uporablja za slajenje: pridobivati, prodajati sladkor; posuti, potresti sadje s sladkorjem; žlica sladkorja; kava in sladkor / kristalni sladkor; praženi sladkor; sladkor v kockah, prahu
2. kem. ogljikov hidrat, katerega molekule so sestavljene navadno iz enega ali dveh monosaharidov: spreminjanje sladkorja v mlečno kislino; sladkorji v celičnem soku; molekula sladkorja / enostavni sladkor osnovni ogljikov hidrat, katerega molekule se ne dajo razcepiti v manjše; monosaharid; grozdni sladkor monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju, škrobu in celulozi; glukoza; invertni sladkor zmes enake količine grozdnega in sadnega sladkorja, nastala pri inverziji; lesni sladkor pentoza, ki nastane pri hidrolizi lesa; mlečni sladkor disaharid, ki je v mleku; sadni sladkor monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju; fruktoza; sestavljeni sladkor ogljikov hidrat, sestavljen iz večjega števila molekul monosaharida; polisaharid; sladni sladkor maltoza; škrobni sladkor iz škroba pridobljena glukoza s primesmi
● ekspr. ta dež mi ne bo škodoval, saj nisem iz sladkorja občutljiv, pomehkužen
♦ agr. konzumni sladkor; pesni sladkor; trstni in trsni sladkor; gastr. lasasti sladkor sladkorne niti, na rahlo navite na paličici v obliki kepe; vaniljin sladkor z dodatkom vanilje; med. krvni sladkor glukoza v krvi
SSKJ²
sladkórček -čka m (ọ̄)
industrijsko izdelana drobna slaščica iz sladkorja in dodatkov; bonbon: lizati sladkorčke; otrokom je prinesel vrečko sladkorčkov
SSKJ²
sladkóren -rna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na sladkor: sladkorna glazura; sladkorne kocke; sladkorna moka, raztopina / sladkorna belina / sladkorna tovarna / sladkorni bolnik diabetik
♦ agr. sladkorni trst in sladkorni trs tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; sladkorna pesa pesa, iz katere se pridobiva sladkor; gastr. sladkorna voda prekuhana sladkana voda z dodatkom začimb; med. sladkorna bolezen bolezen, pri kateri se zaradi nepravilne presnove ogljikovih hidratov čezmerno poveča količina sladkorja v krvi; vrtn. sladkorni grah grah z mehko, sočno luščino, pri katerem se uživa cel strok
    sladkórno prisl.:
    sneg se sladkorno beli; dieta za sladkorno bolne
SSKJ²
sladkórka -e ž (ọ́)
pog. sladkorna bolezen: sredstva proti sladkorki
SSKJ²
sladkórna -e ž, sladkórnih (ọ́)
pog. sladkorna bolezen: ugotovili so, da ima sladkorno; zdravila proti sladkorni
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sladkórnica -e ž (ọ̑)
1. manjša posoda za sladkor: postaviti sladkornico in skodelice na mizo
2. zastar. tovarna sladkorja: delavci v sladkornici
SSKJ²
sladkórnik -a m (ọ̑)
1. sladkornica: napolniti sladkornik
2. knjiž. kdor ima sladkorno bolezen; diabetik: kruh za sladkornike
SSKJ²
sladkornína -e ž (ī)
knjiž. sladkorna voda: dati očiščene slive v sladkornino
SSKJ²
sladkosnéd1 -a m (ẹ̑ ẹ̄)
knjiž. sladkosnednež: fant je velik sladkosned
SSKJ²
sladkosnéd2 -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
knjiž. sladkosneden: zelo je sladkosneda
SSKJ²
sladkosnéda -e ž (ẹ̑)
knjiž. sladkosnednica: bila je nečimrnica in sladkosneda
SSKJ²
sladkosnédec -dca m (ẹ̑)
knjiž. sladkosnednež: takemu sladkosnedcu je težko ustreči
SSKJ²
sladkosnéden -dna -o prid. (ẹ̄)
ekspr. ki rad jé sladke jedi: sladkosnedni otroci; zelo je sladkosneden
SSKJ²
sladkosnédež -a m (ẹ̑)
sladkosnednež: sladkosnedež je s slastjo jedel
SSKJ²
sladkosnédka -e ž (ẹ̑)
sladkosnednica: bila je velika sladkosnedka
SSKJ²
sladkosnédnež -a m (ẹ̑)
ekspr. kdor rad jé sladke jedi: sladkosnednež se je razveselil torte
SSKJ²
sladkosnédnica -e ž (ẹ̑)
ekspr. ženska, ki rada jé sladke jedi: bila je razvajenka in sladkosnednica
SSKJ²
sladkosnédnost -i ž (ẹ̄)
ekspr. lastnost, značilnost sladkosnednega človeka: norčevali so se iz njegove sladkosnednosti
SSKJ²
sládkost1 tudi sladkóst -i ž (á; ọ̑)
lastnost, značilnost sladkega 1: sladkost pijače, sirupa / sladkost smetane
SSKJ²
sladkóst2 tudi sládkost -i ž (ọ̑; á)
ekspr. lastnost, značilnost sladkega: sladkost njenih besed / rad se je spominjal sladkosti njenih ust ljubkosti, miline / sladkosti življenja prijetne, dobrodejne stvari
SSKJ²
sladkósten -tna -o prid. (ọ̑)
knjiž. sladkoben: sladkosten duh po vosku / sladkosten roman
SSKJ²
sladkostrásten -tna -o prid. (á ā)
knjiž. sladostrasten: omamljali so ga sladkostrastni prividi žensk
SSKJ²
sladkôta -e ž (ó)
star. sladkoba, sladkost1: sladkota grozdja / sladkota ljubezni
SSKJ²
sladkoúst -a -o prid. (ȗ ū)
knjiž., ekspr. ki se z lepim, izbranim govorjenjem dobrika, prilizuje: to je sladkoust in lažniv človek
SSKJ²
sladkoústiti se -im se nedov. (ú ȗ) knjiž., ekspr.
1. jesti, uživati kaj dobrega: sladkoustil se je z odličnim kosilom
2. z lepim, izbranim govorjenjem dobrikati se, prilizovati se: sladkoustil se je z neštetimi obljubami
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sladkovôden -dna -o prid. (ó)
nanašajoč se na sladko vodo: sladkovodno jezero / sladkovodne alge, ribe / sladkovodno ribištvo
SSKJ²
sládnost -i ž (á)
zastar. naslada, čutnost: uživati, vzbujati sladnost
SSKJ²
sladokúsec -sca m (ȗ)
kdor ima rad dobre, izbrane jedi in pijače: jedel je s slastjo sladokusca; ekspr. velik sladokusec / vinski sladokusec
// ekspr. kdor ima rad dobre, izbrane stvari sploh: predstava je navdušila še take sladokusce; galerija za sladokusce / filmski, glasbeni, nogometni sladokusec
SSKJ²
sladokúsen -sna -o prid.(ȗ)
nanašajoč se na sladokusce: povabil jih je na sladokusno večerjo / sladokusen pokuševalec vina / sladokusno občinstvo je bilo navdušeno nad predstavo
    sladokúsno prisl.:
    sladokusno srkati čaj
SSKJ²
sladokúska -e ž (ȗ)
ženska, ki ima rada dobre, izbrane jedi in pijače: sladokuska je nestrpno pričakovala naslednji obrok; ekspr. velika sladokuska
// ekspr. ženska, ki ima rada dobre, izbrane stvari sploh: filmska, knjižna, modna sladokuska
SSKJ²
sladoléd -a m (ẹ̑)
zmrznjena slaščica iz mleka, jajc, sadja in dodatkov: lizati sladoled; postreči s sladoledom / čokoladni, jagodni sladoled; mlečni, sadni sladoled
SSKJ²
sladolédar -ja m (ẹ̑)
1. izdelovalec ali prodajalec sladoleda: sladoledar z vozičkom; slaščičarji in sladoledarji
2. ekspr. kdor ima rad sladoled: ta otrok je velik sladoledar
SSKJ²
sladoledárna -e ž (ȃ)
1. obrat za izdelovanje sladoleda: delati v sladoledarni; industrijska sladoledarna
2. gostinski lokal, kjer se streže zlasti s sladoledom:
SSKJ²
sladolédarski -a -o (ẹ̑)
pridevnik od sladoledar: sladoledarski voziček
SSKJ²
sladoléden -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sladoled: sladoledna torta / sladoledni aparat
SSKJ²
sladostrásten -tna -o prid.(á ā)
nanašajoč se na sladostrastje: čutiti sladostrasten nemir; obhajajo ga sladostrastne misli
    sladostrástno prisl.:
    sladostrastno vdihava cigaretni dim; sladostrastno sanjave pesmi
SSKJ²
sladostrástje -a s (ȃ)
knjiž. čutna naslada: čutiti sladostrastje; obšla jo je razigranost, ki je že mejila na sladostrastje; trenutek sladostrastja / ugoditi svojemu sladostrastju poželenju
SSKJ²
sladostrástnež -a m (ȃ)
knjiž. kdor se (rad) čutno naslaja: znan je bil kot sladostrastnež
SSKJ²
sladostrástnica -e ž (ȃ)
knjiž. ženska, ki se (rada) čutno naslaja: velika sladostrastnica
SSKJ²
sladostrástnik -a m (ȃ)
knjiž. kdor se (rad) čutno naslaja: bil je velik sladostrastnik
● knjiž. ta umetnost je le za sladostrastnike sladokusce
SSKJ²
sláj -a m (ȃ)
star. sladkoba, sladkost2: slaj vina / slaju besed ne verjame / poznal je slaj ljubezni / pogled nanjo mu je v slaj v naslado
SSKJ²
slája -e ž (á)
star. sladkoba, sladkost1: slaja mošta, vina
SSKJ²
slajênje -a s (é)
glagolnik od sladiti: slajenje čaja
SSKJ²
slájšati -am nedov. (ȃ)
ekspr. delati kaj bolj prijetno, bolj srečno: ta doživetja so mu slajšala starost
SSKJ²
slák -a m (ȃ)
rastlina z dolgim, poleglim ali ovijajočim se steblom in velikimi zvončastimi cveti: slak raste med žitom; plavica in slak
♦ bot. njivski slak rastlina s poleglim steblom in belimi ali rdečimi zvončastimi cveti, Convolvulus arvensis; plotni slak trajnica z dolgim, ovijajočim se steblom in velikimi belimi cveti, Calystegia sepium; vrtn. lepi slak okrasna popenjavka z velikimi vijoličastimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Ipomea purpurea
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slákar -ja m (ȃ)
bot. na vlažnih tleh rastoča rastlina s plazečim se steblom in rumenimi cveti; drobižna pijavčnica
SSKJ²
slákota -e ž (á)
nar. vzhodno lakomen človek: vsi vedo, da je slakota / kot psovka ali bi se rad vsega polastil, ti slakota
SSKJ²
slálom -a m (ȃ)
šport. smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec smuča po strmini med gosto postavljenimi vratci: tekmovati v slalomu; prvak v slalomu; smuk in slalom / pog.: tokrat bo vozil samo slalom tekmoval v slalomu; v drugem slalomu je zasedel osmo mesto v drugi vožnji slaloma
// veslaška disciplina, pri kateri tekmovalec s kajakom ali kanujem vozi na divjih vodah med postavljenimi ovirami: tekmovanje v slalomu s kanuji
● ekspr. kolesar je vozil slalom po cesti vijugal; publ. s svojimi izjavami spretno vozi slalom se izogiba kočljivih dejstev
SSKJ²
slalomírati -am nedov. (ȋ)
1. pog. vijugajoče smučati po strmini med gosto postavljenimi vratci: ker sta odstopili že dve tekmovalki, je slalomirala precej bolj pazljivo
// ekspr. vijugajoče voziti, hoditi zaradi ovir: skuterji slalomirajo med kolonami avtomobilov; slalomirati med pešci / slalomirati po cesti
2. pog. iskati ustrezne rešitve med različnimi interesi, zahtevami: uspešno slalomira med službo in družino / diplomatsko slalomirati
SSKJ²
slalomíst -a m (ȋ)
šport. športnik, ki se ukvarja s slalomom: je dober slalomist; tekmovanje slalomistov
SSKJ²
slalomístka -e ž (ȋ)
šport. športnica, ki se ukvarja s slalomom: najboljša, vodilna slalomistka v svetovnem pokalu; uspešna, vrhunska slalomistka; tekma slalomistk
SSKJ²
slalomíšče -a s (í)
šport. proga za slalom: slalomišče je dobro pripravljeno; strmo slalomišče
SSKJ²
slálomski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na slalom: slalomska proga / slalomski finale
SSKJ²
sláma -e ž (á)
posušena stebla in listi omlatenega žita: slama se je vnela; rezati slamo; s slamo krito poslopje; oviti mlada drevesa s slamo; slama za steljo; bala, kup, otep slame; gori kot slama / ajdova, ječmenova, pšenična, ržena slama / nekaj slam ima na jopici
// navadno s prilastkom posušena stebla in listi nekaterih kulturnih rastlin sploh: fižolova, konopna, koruzna, lanena slama; slama stročnic
● iron. ta ima pa slamo v glavi nič ne ve, ne zna; ekspr. mlatiti, otepati prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; ekspr. v tem govorjenju je malo zrnja, pa mnogo slame nepomembnega, nespametnega
SSKJ²
slámarica -e ž (ȃ)
pog. s slamo napolnjena blazina (za ležanje); slamnjača: ležati na slamarici; ležišče s slamarico
SSKJ²
slámen -mna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na slamo: slamna bilka / slamna streha slamnata streha
SSKJ²
slámica -e ž (á)
1. posušeno steblo žita ali trave: slamica mu moli iz las; s slamico spuščati balončke; lahek kot slamica
2. cevka za pitje: dobiti poleg soka tudi slamico; plastična slamica / piti po slamici, s slamico
3. ekspr. manjšalnica od slama: ležati na slamici
♦ gastr. krompirjeva slamica na rezance narezan krompir, ocvrt v vroči maščobi
SSKJ²
slámka -e ž (á)
slamica: veter raznaša listje in slamke po dvorišču / slamka za limonado
SSKJ²
slámnat -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na slamo: slamnata bilka / slamnata streha; slamnato pokrivalo; slamnato strašilo / slamnata blazina / slamnata barva svetla z rumenim odtenkom
● ekspr. slamnati mož strašilo na njivah, ki ponazarja človeka, narejeno iz slame; knjiž., ekspr. on je le slamnati mož v svojem ravnanju, delu ni samostojen; šalj. slamnata vdova žena, katere mož je dalj časa odsoten; ekspr. slamnato podjetje navidezno podjetje, ustanovljeno z goljufivim namenom utaje davka
    slámnato prisl.:
    slamnato rumena barva; slamnato svetli lasje
SSKJ²
slamnatobárven -vna -o prid. (ȃ)
ki je slamnate barve: slamnatobarvne tapete
SSKJ²
slámnica -e ž (ȃ)
1. star. slamnjača: ležati na slamnici
2. nar. koroško pehar, navadno za vzhajanje testa: plesti slamnice; dati testo v slamnico
SSKJ²
slámnik -a m (ȃ)
klobuk iz slame: nositi slamnik; širokokrajen slamnik; tovarna slamnikov / moški, ženski slamnik / florentinski slamnik širokokrajen ženski slamnik; panama slamnik
SSKJ²
slámnikar -ja m (ȃ)
izdelovalec slamnikov:
SSKJ²
slámnikarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na slamnikarje ali slamnikarstvo: slamnikarska zadruga / slamnikarsko orodje
SSKJ²
slámnikarstvo -a s (ȃ)
slamnikarska obrt: propadanje slamnikarstva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slamnjáča -e ž (á)
1. s slamo napolnjena blazina (za ležanje): ležati na slamnjači
2. nar. vzhodno pehar, navadno za vzhajanje testa: dati testo v slamnjačo
SSKJ²
slámnjak -a m (ȃ)
zastar. slamnjača: ležati na slamnjaku
SSKJ²
slamorézec -zca m (ẹ̑)
1. kdor reže slamo: slamorezec se je utrudil
2. ekspr. kdor vsebinsko prazno govori: težko je poslušal tega slamorezca
SSKJ²
slamorézen -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑)
ki je za rezanje slame: slamorezna rezila
♦ agr. slamorezna kosa preprosta slamoreznica z rezilom v obliki kose
SSKJ²
slamoréznica -e ž (ẹ̑)
stroj za rezanje slame, sena: poganjati slamoreznico; zrezati krmo s slamoreznico
SSKJ²
slamoréznik -a m (ẹ̑)
agr. stroj za rezanje slame, sena: slamoreznik in puhalnik
SSKJ²
slámovka -e ž (á)
priprava, pletena iz slame, zlasti za pokrivanje: s slamovkami zavarovati gredo pred mrazom
● knjiž. slamovka pred vrati slamnati predpražnik
SSKJ²
slán -a -o stil. -ó prid. (ȃ á)
1. ki ima okus po soli: izpljuniti slano morsko vodo; kri je slana / slan okus
// ki mu je dodana sol: zaradi bolezni ne sme jesti slanih jedi; kuhati zelenjavo v slani vodi / pokusi, če je juha dovolj slana / jedi so bile slane, zato jih je žejalo zelo slane; omaka še ni slana osoljena / slani krompir v slani vodi kuhan olupljen krompir; postreči z vinom in slanimi palčkami; slane preste preste, pred pečenjem posute s soljo; slano pecivo nesladkano drobno pecivo za k pijačam
● ekspr. še za slan krop ne bo zaslužil zelo malo
2. ki vsebuje sol: slani izviri; slano jezero / slana puščava / ekspr. ni mu do te slane luže do morja
3. ekspr. nespodoben, neprimeren: slani dovtipi; precej slane šale; pripovedovali so si slane zgodbice
4. ekspr. zelo visok: po slabem kosilu je dobil slan račun; slane cene v obmorskih krajih / hoteli so zelo slani dragi
    sláno stil. slanó prisl.:
    slano plačati blago
    sláni -a -o sam.:
    ekspr. povedal je marsikatero pametno in slano pikro, ostro besedo; razlikovati med sladkim in slanim
SSKJ²
slána -e ž (á)
ledeni kristali, ki se naredijo ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastlinah: slana je padla; slana je posmodila, požgala ajdo; pomladna slana; pren., ekspr. slana razočaranja mu ni pomorila upanja
● ekspr. glavo mu je pobelila slana njegovi lasje so postali sivi, beli
SSKJ²
slanamúrja -e ž (ū)
nar. razsolica: dati meso v slanamurjo
SSKJ²
slánast -a -o prid. (á)
nekoliko slan: slanast okus vode / slanasta jezera
SSKJ²
slang ipd. gl. sleng ipd.
SSKJ²
slaníca -e ž (í)
vodna raztopina (kuhinjske) soli: slanica razjeda posodo; vliti slanico na meso; kadi za slanico
// voda, v kateri je (kuhinjska) sol: pridobivati sol iz slanice
● knjiž., ekspr. slanica udarja ob bok čolna morje
♦ kem. nasičena slanica
SSKJ²
slaník -a m (í)
1. posušena in v soli konzervirana riba sled: prodajati slanike; bili smo stisnjeni kot slaniki v konzervi / loviti slanike slede
2. podolgovato pecivo iz kvašenega testa, potreseno s soljo (in kumino): slanik s šunko; makovke in slaniki
SSKJ²
slaníkar -ja m (ȋ)
prodajalec slanikov:
SSKJ²
slaníkast -a -o prid. (í)
nekoliko slan: slanikast okus krvi
SSKJ²
slaníkov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na slanike: slanikov hrbet / slanikova solata / slanikov okus
SSKJ²
slanína -e ž (í)
podkožno maščobno tkivo pri prašiču: ločiti kožo od slanine; prašič je imel debelo slanino / cvreti slanino za mast; nasoliti, prekaditi slanino
// tako tkivo kot hrana: jesti kruh in slanino; kosi pečene, prekajene slanine / na slanini pečena teletina
♦ gastr. hamburška slanina prekajena slanina s plastmi mesa
SSKJ²
slanínar -ja m (ȋ)
nav. mn., zool. hrošči, katerih ličinke živijo v suhem mesu, slanini, Dermastidae: pokalice in slaninarji
SSKJ²
slaníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na slanike: slaniško meso / slaniška lovišča
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slánkast -a -o prid. (ȃ)
nekoliko slan: slankasta voda / slankast okus peciva, potu / slankast vonj
SSKJ²
slánost -i ž (á)
lastnost, značilnost slanega: prevelika slanost jedi / meriti slanost jezera; različna slanost morij / ekspr. slanost cen
SSKJ²
slanovôden -dna -o prid. (ó)
knjiž. nanašajoč se na slano vodo: sladkovodne in slanovodne živali / slanovodni plavalci morski plavalci
SSKJ²
slanozòr -ôra m (ȍ ó)
bot. gorska ali visokogorska rastlina s črtalastimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Heliosperma: četverozobi slanozor; planinski slanozor
SSKJ²
sláp -a stil. -ú m, mn. slapôvi stil. slápi (ȃ)
1. večja količina vode, ki v loku pada z višjega mesta na nižje zaradi navpičnega, strmega zemljišča: slap buči, šumi; slap pada v globino; vznožje slapa; lasje so se ji kot slap razlili preko ramen / reka dere čez skale v brzicah in slapovih
2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa, kar v loku pada kam: slapovi isker / slap luči, svetlobe / na oknih so bili slapovi rož; pren. slap misli, vprašanj
SSKJ²
slápast -a -o prid. (ȃ)
podoben slapu: slapast val / slapasto šumenje
SSKJ²
slapèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
vrtn. ki ima razvejeno viseče steblo: slapeči nageljni / slapeča rast
SSKJ²
slapìč -íča in slápič -a m (ȉ í; ȃ)
manjšalnica od slap: slapiči potoka
SSKJ²
slápje -a s (ȃ)
star. slapovje: slapje na reki
SSKJ²
slápnik tudi slapník -a m (ȃ; í)
nav. mn., zool. na severu živeče vodne ptice, ki gnezdijo ob sladkih vodah in se dobro potapljajo, Gaviidae: rdečegrli, severni slapnik
SSKJ²
slapovít -a -o prid. (ȋ)
poln slapov: slapovita reka / slapovite gube plašča
SSKJ²
slapôvje -a s (ȏ)
1. več slapov, slapovi: elektrarne na slapovju
2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa, kar v loku pada kam: slapovje raket; pren. slapovje besed
SSKJ²
slást -í ž (ȃ)
1. zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: slast ga je obšla ob takih mislih; čutiti slast / ekspr.: pesnikova izpovedna slast; ustvarjalna slast / kosilo mu ni bilo v slast; jed mu gre v slast mu je všeč, mu tekne; jedel je z veliko slastjo
// navadno s prilastkom kar vzbuja tak občutek: odpovedal se je kajenju in drugim slastem; slasti življenja / ekspr. okusiti slast zmage
2. ekspr., v povedni rabi izraža veliko prijetnost česa: slast je poslušati njen zvonki glas
3. knjiž. velika želja: utešil si je slast po pijači / imeti slast do jedi tek
4. star. prijeten okus: vino še nima prave slasti; hvalil je slast potice / ta jed je brez slasti brez okusa
● zastar. pomanjkanje slasti kot znamenje vročice teka; zastar. v slast je prebiral življenjepise z velikim užitkom
SSKJ²
slásten -tna -o prid., slástnejši (á)
1. zelo okusen: slastna hrana; pripraviti zna veliko slastnih jedi; zadišala mu je slastna pečenka / to drevo ima debele in slastne sadove
2. ki vzbuja slast: slasten vonj po zrelem sadju
● ekspr. dogodka se je spominjal s slastnim veseljem z veseljem, polnim slasti
    slástno prisl.:
    pečenka slastno diši; slastno so se gostili
SSKJ²
slastíca -e ž (í)
zastar. poslastica: na mizo so prinašali različne slastice / za otroke je imel polne žepe slastic slaščic
SSKJ²
slastíti se -ím se nedov. (ī í)
knjiž. s slastjo jesti kaj dobrega: rad se slasti s pecivom; pogosto se je slastil na pojedinah
SSKJ²
slástnik -a m (ȃ)
zastar. nasladnež: bil je nenasiten slastnik / slastnika bi zamikala posebna jajčna jed z mesom sladokusca
SSKJ²
slástnost -i ž (á)
okusnost: slastnost in hranilnost krme
● zastar. prvi znak bolezni je bila zmanjšana slastnost zmanjšan tek
SSKJ²
slastoústiti se -im se nedov. (ú ȗ) knjiž.
1. s slastjo jesti kaj dobrega: slastoustiti se s pečenko
2. naslajati se: slastoustili so se ob naravi in preprostem življenju / slastoustil se je z njeno lepoto
SSKJ²
slaščíca -e ž (í)
manjši izdelek iz sladkorja in dodatkov: rad ima slaščice; postreči s slaščicami
● ekspr. ti dogodki so prava slaščica za časnikarje poslastica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slaščičár tudi slaščíčar -ja m (á; ȋ)
izdelovalec ali prodajalec slaščic: v kuhinji dela tudi slaščičar; naročiti torto pri slaščičarju
SSKJ²
slaščičárka tudi slaščíčarka -e ž (á; ȋ)
izdelovalka ali prodajalka slaščic: zaposliti novo slaščičarko
SSKJ²
slaščičárna -e ž (ȃ)
gostinski lokal, kjer se streže zlasti s slaščicami: odprli so novo slaščičarno; šla je v slaščičarno
SSKJ²
slaščičárnica -e ž (ȃ)
nav. ekspr. manjšalnica od slaščičarna: odprli so prijetno slaščičarnico
// zastar. slaščičarna: rad je zahajal v slaščičarnice
SSKJ²
slaščičárski tudi slaščíčarski -a -o prid. (á; ȋ)
nanašajoč se na slaščičarje ali slaščičarstvo: slaščičarska obrt / slaščičarski mojster
SSKJ²
slaščičárstvo tudi slaščíčarstvo -a s (ȃ; ȋ)
slaščičarska obrt: izučil se je slaščičarstva
SSKJ²
slaščíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na slaščico: slaščične drobtine / slaščično testo
SSKJ²
slátina -e ž (ȃ)
voda, ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi: naročiti vino in slatino; pije slatino; izvir slatine; kozarec slatine / steklenica za slatino iz zelenega stekla, navadno litrska / radenska, rogaška slatina
// izvir take vode: napotili so se k slatini / vsako leto je hodil v slatino v zdravilišče s tako vodo
SSKJ²
slátinar1 -ja m (ȃ)
delavec v proizvodnji slatine: združenje slatinarjev
SSKJ²
slatinár2 -ja m (ā)
nar. vzhodno steklenica za slatino: nagnil je slatinar in pil
SSKJ²
slátinast -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na slatino: pijača slatinastega okusa
♦ agr. slatinasta tla tla, ki vsebujejo mnogo natrijevih, magnezijevih in kalcijevih soli
SSKJ²
slátinka -e ž (ȃ)
1. nar. vzhodno steklenica za slatino: natočil si je iz slatinke; slatinka vina
2. bot. praprot s pernato deljenimi listi, ki so na spodnji strani pokriti s srebrnimi ali rjavimi luskami, Ceterach:
SSKJ²
slátinski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na slatino: slatinski vrelec / slatinska steklenica steklenica iz zelenega stekla za slatino, navadno litrska / slatinska voda
SSKJ²
slatinščák -a m (á)
nar. vzhodno steklenica za slatino: piti iz slatinščaka; slatinščak žganja
SSKJ²
sláva -e ž (á)
1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga / moja pesem naj mu bo v slavo v čast
// velik ugled, veljava: njegova slava raste; bojna, pisateljska slava; ekspr. dvomljiva slava
2. v medmetni rabi izraža poveličevanje, slavljenje: slava ti, junak / ob spominu na umrle: slava mu; slava njegovemu spominu
3. v Srbski pravoslavni cerkvi praznik na godovni dan zavetnika družine: praznovati slavo / krstna slava
● ekspr. kar naprej mu pojejo slavo zelo ga slavijo; publ. delati noče, slavo bi pa rad požel se proslavil; ekspr. slavo mu je prinesel že prvi film že s prvim filmom je zaslovel; ekspr. v svoji slavi ni pozabil domače hiše čeprav je bil zelo slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan s slavo kot zmagovalec; star. pasti na polju slave na bojišču
♦ rel. molitev pri maši z začetkom: Slava
SSKJ²
slávček -čka m (á)
nav. ekspr. slavec: slavček drobi; poje kot slavček
● ekspr. šola se imenuje po goriškem slavčku po pesniku Simonu Gregorčiču
SSKJ²
slávčev -a -o (á)
pridevnik od slavec: slavčeva pesem
SSKJ²
slávčji -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na slavce: slavčje gnezdo / slavčje petje
SSKJ²
slávec -vca m (á)
rjavkasta, po trebuhu belkasta ptica pevka z rjavo rdečim repom: slavec drobi, žvrgoli; poslušati petje slavcev
SSKJ²
sláven -vna -o prid., slávnejši (á)
ki se mu splošno priznava velika vrednost, veljava: slaven igralec, pisatelj; ima slavne prednike; biti, postati slaven / ekspr.: to je njegov najslavnejši roman; slavna preteklost; obiskal je njihovo slavno gledališče / iron. to je ta slavna druščina / star., v vljudnostnem nagovoru slavna gospoda
    slávno prisl.:
    slavno končati delo; slavno premagati nasprotnika
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slavìč -íča m (ȉ í)
star. slavec: poslušati slaviča
SSKJ²
slávika -vik s mn., daj. slávikam, mest. slávikah, or. slávikami (á ȃ, daj., mest., or. á)
lit. dela v slovanskih jezikih in dela o slovanskih jezikih, književnostih: bibliografija slavik
SSKJ²
slavílec -lca [slavilca in slaviu̯ca] m (ȋ)
kdor koga ali kaj slavi: slavilci znamenitega pesnika / slavilec narave
SSKJ²
slavílen -lna -o prid. (ȋ)
ki koga slavi: ta govor je preveč slavilen; slavilna pesem
SSKJ²
slavílnica -e ž (ȋ)
knjiž. pesem, ki koga slavi: zložil je nekaj slavilnic
SSKJ²
slavíst -a m (ȋ)
strokovnjak za slavistiko: znan slavist / seminar za profesorje slaviste / pog. sestanek slavistov drugega letnika slušateljev oddelka za slavistiko
SSKJ²
slavístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na slavistiko: slavistični oddelek filozofske fakultete / slavistični kongres
SSKJ²
slavístika -e ž (í)
veda o slovanskih jezikih in književnostih: dognanja sodobne slavistike / diplomirati iz slavistike
SSKJ²
slavístka -e ž (ȋ)
strokovnjakinja za slavistiko: pisateljica in slavistka / diplomirana slavistka
SSKJ²
slavítelj -a m (ȋ)
star. slavilec: slavitelji so mu postavili spomenik
SSKJ²
slavíti -ím nedov. (ī í)
1. izražati splošno priznanje velike vrednosti, veljave: želel je, da bi ga ljudje slavili; narod slavi svoje junake; tega pisatelja zelo slavijo / v svojih delih je slavil rojstno mesto
2. proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj; praznovati: slaviti desetletnico poroke; danes slavi svoj dvajseti rojstni dan / novo leto bomo slavili doma
● publ. naša ekipa je že tretjič slavila na prvenstvu zmagala; publ. moštvo je spet slavilo zmago zmagalo
    slavèč -éča -e:
    delavci so bili na ulicah, slaveč prvi maj; ne mara slavečih besed
    slávljen -a -o tudi slavljèn -êna -o:
    bil je slavljen in oboževan pesnik
SSKJ²
slavizácija -e ž (á)
glagolnik od slavizirati: slavizacija romanskega prebivalstva
SSKJ²
slavízem -zma m (ī)
jezikosl. element slovanskih jezikov v kakem drugem jeziku: slavizmi v madžarščini / slavizmi v slovenščini
SSKJ²
slavizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj slovansko: slavizirati Dalmacijo
SSKJ²
slavjanofíl -a m (ȋ)
zgod., v Rusiji, sredi 19. stoletja pristaš slavjanofilstva: do konca življenja je ostal slavjanofil
● knjiž. kot slavjanofil se je udeleževal sokolskih prireditev kot slovanofil
SSKJ²
slavjanofílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na slavjanofile ali slavjanofilstvo: slavjanofilsko čaščenje mužikov / slavjanofilski nazori
SSKJ²
slavjanofílstvo -a s (ȋ)
zgod., v Rusiji, sredi 19. stoletja politično in kulturno gibanje za samostojen razvoj Rusije, ki idealizira patriarhalno slovansko kulturo: pristaš slavjanofilstva
SSKJ²
slávje -a s (ā)
prireditev, navadno z veliko udeleženci, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: slavje je trajalo tri dni; organizirati, voditi slavje; priti na slavje; veliko slavje / ekspr. začelo se je pravo ljudsko slavje z zelo veliko udeležbo
SSKJ²
slávlje -a s (ā)
zastar. slavje: prirediti veliko slavlje
SSKJ²
slávljenčev -a -o (ā)
pridevnik od slavljenec: slavljenčev življenjepis; slavljenčeva zahvala za čestitke; govornik je poudaril slavljenčeve zasluge
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slávljenec -nca m (ā)
kdor slavi, praznuje: nazdraviti slavljencu; predsednik društva je spregovoril o slavljencu
SSKJ²
slávljenje in slavljênje -a s (á; é)
glagolnik od slaviti: slavljenje zaslužnih znanstvenikov / slavljenje rojstnega dneva
SSKJ²
slávljenka -e ž (ā)
ženska, ki slavi, praznuje: čestitati slavljenki
SSKJ²
slávnež -a m (ȃ) ekspr.
slaven človek: filmski slavneži
SSKJ²
slávnica -e ž (ȃ)
knjiž. pesem, ki koga slavi: slavnica junaku / domovini je zapel čudovito slavnico
SSKJ²
slávnost -i ž (á)
prireditev, navadno z veliko udeleženci, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: udeležiti se slavnosti; voditi slavnost / jubilejna, spominska, šolska slavnost
SSKJ²
slávnosten -tna -o prid. (á)
nanašajoč se na slavnost: slavnostna dvorana je polna gostov; slavnostna razsvetljava za praznik / slavnostni govornik / slavnostni govor, koncert; slavnostna prireditev s kulturnim sporedom; slavnostna seja / slavnostna uniforma / slavnostno kosilo / slavnostna predaja ladje, tovarne v uporabo slovesna
♦ glasb. slavnostna kantata
SSKJ²
slávnostnost -i ž (á)
lastnost, značilnost slavnostnega: slavnostnost oblačil; slavnostnost prireditve
SSKJ²
slávnoznàn in slávnoznán -ána -o prid. (ā-ȁ ā-á; ā-á)
zastar. zelo slaven: obiskal je slavnoznanega zdravnika
SSKJ²
slavofíl -a m (ȋ)
knjiž. slovanofil: navdušen slavofil
● knjiž. v Rusiji je postal slavofil slavjanofil
SSKJ²
slavofílstvo -a s (ȋ)
knjiž. slovanofilstvo: bil je znan po svojem slavofilstvu
● knjiž. pristaš slavofilstva slavjanofilstva
SSKJ²
slavohlépen -pna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
ki hlepi po slavi: slavohlepen človek; je zelo slavohlepna
SSKJ²
slavohlépje -a s (ẹ̑)
hlepenje po slavi: to je v njem vzbujalo zavist in slavohlepje
SSKJ²
slavohlépnež -a m (ẹ̑)
ekspr. slavohlepen človek: bil je lažnivec in slavohlepnež
SSKJ²
slavohlépnost -i ž (ẹ́)
lastnost slavohlepnega človeka: to je naredil iz slavohlepnosti
SSKJ²
slavolóčen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na slavolok: slavoločni obok
♦ um. slavoločna stena stena s slavolokom, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje
SSKJ²
slavolók -a m (ọ̑)
1. monumentalen spomenik v obliki loka na stebrih, okrašen z reliefi, napisi: zmagovalcu so postavili slavolok / Slavolok zmage
2. dva manjša mlaja, ki ju prečno povezuje navadno napis, postavljena v čast prihoda koga: nad cesto se dviga slavolok; v čast novomašniku, novoporočencema so postavili slavolok
♦ um. lok, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje
SSKJ²
slavónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Slavonce ali Slavonijo: slavonski gozdovi / slavonska govorica
SSKJ²
slavospèv in slavospév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
pesem, ki koga slavi: napisati slavospev; slavospev junaku / slavospev svobodi
● ekspr. neprestano mu poje slavospeve zelo ga slavi
SSKJ²
slavospéven -vna -o prid. (ẹ̄)
knjiž. slavilen: dnevniki objavljajo o njem slavospevne članke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slavožêljen -jna -o prid. (é ē)
željen slave: zelo je slavoželjen
SSKJ²
slávski -a -o prid. (ā)
zastar. slovanski: slavski rod
● zastar. v Prekmurju so bili prva leta po prvi svetovni vojni slavski in madžarski uradniki slovenski
SSKJ²
slavúlja -e ž (ú)
ekspr. samica slavca: slavulja žvrgoli
SSKJ²
sléč -a m (ẹ̑)
bot. grmičasta rastlina z navadno usnjatimi listi in rdečimi, rumenimi cveti v socvetju, Rhododendron: s slečem poraščeno pobočje / dlakavi, rjasti, rumeni sleč
SSKJ²
sléčenost -i ž (ẹ̑)
stanje slečenega: slečenost otrok
● knjiž. obsojati slečenost goloto, nagoto
SSKJ²
sléči sléčem dov., sléci slécite in slecíte; slékel slékla (ẹ́)
narediti, da kdo nima na telesu oblačila: mati je slekla otroka; sleči plašč; sleči (si) hlače, krilo; do pasu se sleči; hitro, popolnoma se sleči / sleči čevlje sezuti, rokavice sneti; ekspr. sleči zajca dati ga iz kože, odreti ga
● ekspr. ni še slekel stare kože ni se še spremenil; ekspr. še slekli bi me vse bi mi vzeli; ekspr. sleči vojaško suknjo nehati biti vojak
    sléčen -a -o:
    otroci so že sezuti in slečeni
SSKJ²
sléčnik -a m (ẹ̑)
bot. alpska grmičasta rastlina z majhnimi usnjatimi listi in rožnatimi cveti, Rhodothamnus chamaecistus: kranjska lilija in slečnik
SSKJ²
sléd1 -a m (ẹ̑)
zool. majhna, ob bokih zelo stisnjena riba z globoko razcepljeno repno plavutjo, ki živi zlasti v severnih morjih, Clupea harengus: loviti slede; sardele in sledi
SSKJ²
sléd2 -ú stil. -a m, mn. sledôvi (ẹ̑)
1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže, da je tam kaj bilo, se premikalo: sled se je v gozdu izgubil; sledovi vodijo k potoku; brisati sledove; iskati, najti, opaziti sledove; ranjena srna je puščala krvav sled za seboj; lisičji, zajčji sledovi; sled avtomobilskih koles; v snegu so vidni sledovi čevljev, živine / iti po sledu divjačine; šel je za sledom sani
// nav. mn. kar ostane kje in kaže, da se je tam kaj dogajalo: odstraniti sledove potresa; pospraviti steklenice in druge sledove zabave; udarci biča so puščali črne sledove na hrbtih jetnikov; sledovi bitke, bombardiranja; sledovi merjaščevega ritja / sledovi umazanih prstov na knjigi; moker sled solz na licih / sledovi prestanega trpljenja
// kar ostane kje in omogoča, da se kaj najde, razkrije: sledovi za pobeglim kaznjencem vodijo v tujino; tat ni pustil sledov; po sledovih sklepam, da je skušal nekdo vlomiti
2. navadno s prilastkom kar ostane kot posledica kakega dejstva: njegovo delovanje pri nas je pustilo globoke sledove; pri otroku so še vidni sledovi neprimerne vzgoje v zgodnjem otroštvu; to so sledovi praznoverja
3. navadno s prilastkom majhen del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: od nekdaj velikega gradu je ostal le še sled; najti sledove rimske stavbe; slabo vidni sledovi obzidja / sledovi starih kultur
4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: to je le sled nekdanje lepote, ljubezni; v njem je še bil sled življenja / v njej ni niti sledu maščevalnosti nič; o vročini ni niti sledu ni vroče
● ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest; ekspr. izginil je brez sledu neznano kam; policisti so vlomilcem že na sledu po znakih, znamenjih sklepajo, kje so, kdo so vlomilci; ekspr. v teh pesmih ni sledov ekspresionizma te pesmi nimajo ekspresionističnih značilnosti; ekspr. v meni je ostal sled žalosti še sem nekoliko žalosten; ekspr. v časopisu ni bilo sledu o teh dogodkih ni bilo nič napisano o njih; o izginulem otroku, za izginulim otrokom ni sledu nihče ne ve, kje je
♦ kem. element nastopa v tej snovi v sledovih v zelo majhni količini; lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja; pravn. latentni sledovi; snemanje sledov prenašanje sledov (na drugo podlago) zaradi identifikacije
SSKJ²
sléd3 -í ž, daj., mest. ed. slédi (ẹ̑)
1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže, da je tam kaj bilo, se premikalo: sled drži k vodi; sled se je izgubila; v rosni travi se poznajo sledi; iskati, najti sled; živina pušča sled parkljev v blatu; sneg je zabrisal vse sledi; jasna, stara, sveža sled; lisičja, zajčja sled; vijugasta sled; zavorna sled; sled koles, konjskih kopit; sled velikih nog; sled v vlažnem pesku, snegu / iti po sledi
// nav. mn. kar ostane kje in kaže, da se je tam kaj dogajalo: prsti storilca so na koži žrtve pustili vidne sledi / na obrazu se ji pozna sled mučne nespečnosti / otroci so vrteli bakle in občudovali žareče sledi
// kar ostane kje in omogoča, da se kaj najde, razkrije: za ilegalca so izbrali priimek, ki naj bi zabrisal sled za njim / preiskave so jih pripeljale na pravo, ekspr. vročo sled; zmešati komu sled
2. navadno s prilastkom kar ostane kot posledica kakega dejstva: te odločitve bodo zapustile globoko sled v našem družbenem življenju / v Prešernovih pesmih je mnogo sledi ljudske pesmi
3. navadno s prilastkom še obstoječi majhen del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: komaj še opaziš kako sled razvalin
4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: vsaka sled čustev v njem je že ugasnila; to je v njej ubilo še zadnjo sled ljubezni; nikjer ni najmanjše sledi zelenja
● ekspr. za fantom se je izgubila vsaka sled nihče ne ve, kje je; ekspr. na njenem obrazu se pozna sled časa postarala se je; ekspr. govornik je izgubil pravo sled ni znal nadaljevati; ekspr. vse to je šlo mimo otroka brez velike sledi ni zelo vplivalo nanj; ekspr. priti zvijači na sled odkriti jo; tihotapcem so že dolgo na sledi po znakih, znamenjih sklepajo, kje so, kdo so tihotapci
♦ elektr. zvokovna sled; lov. pes izdela sled; prijeti sled; mrzla, topla sled; psih. spominska sled domnevna biokemična sprememba v živčnih celicah, ki jo zapusti dražljaj
SSKJ²
sledár -ja m (á)
srednje velik lovski pes rjave barve z visečimi uhlji in gosto, kratko dlako: gojiti sledarje
// lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi; krvosledec: lajež sledarjev
SSKJ²
slédec -dca m (ẹ̑)
lov. pes, ki sledi divjad: lajež sledcev
SSKJ²
sléden -dna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na sledenje: sledni nagon / sledni psi so takoj zavohali sled / sledni zapisi na trakovih
♦ lov. sledni jermen dolg pasji jermen, ki se uporablja pri iskanju obstreljene divjadi s psom; pravn. sledna pravica pravica avtorja, da je obveščen o novem lastniku ali uporabniku avtorskega dela
SSKJ²
sledênje -a s (é)
glagolnik od slediti: sledenje divjadi; nagon sledenja pri lovskih psih / zvesto sledenje vzorniku / sledenje literarni tradiciji / sledenje bakrove rude
♦ rač. izpisovanje stanj registrov računalnika po enakem zaporedju kot v obdelavi programa
SSKJ²
sledílec -lca [slediu̯ca in sledilca] m (ȋ)
kdor gre za kom po sledi: srednji sledilec je šel s svojim psom naprej / star. pobegniti sledilcem zasledovalcem
SSKJ²
sledílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sledenje: dober sledilni pes
♦ mont. sledilna dela v rudniku
SSKJ²
sledílnik -a m (ȋ)
adm. ravnilo ali košček papirja za zaznamovanje vrste, ki se prepisuje: uporabljati sledilnik
♦ elektr. sledilnik inštalacij priprava za ugotavljanje poteka podometnih in podzemnih inštalacij
SSKJ²
sledíšče -a s (í)
lov. kraj, prostor, kjer divjad hodi in so vidni njeni sledovi: nadzorovati lovišče po slediščih
♦ geom. točka, v kateri premica seka projekcijsko ravnino
SSKJ²
sledítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od slediti: sleditev razvoju / sleditev rude
● sleditev otrokovega razvoja opazovanje, spremljanje
SSKJ²
sledíti -ím nedov., slédi in slêdi (ī í)
1. iti za kom po sledi: pes sledi divjadi, zajcu; sledil jima je po razliti barvi; lovec sledi obstreljeno srno po kapljah krvi / iskalci so sledili njene stopinje v snegu
// neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom: detektiv mu je sledil; sledil ji je v primerni razdalji / oče mu neprestano sledi ga nadzoruje
2. gledati kaj, kar se giblje, premika: gledalci so napeto sledili igralčevim kretnjam; sledil jo je s pogledom; sledil je ptico z očmi, dokler ni izginila med drevjem
3. hoditi, iti za kom: oče je hodil spredaj, otroci so mu sledili / otrok je sledil materi za petami / odšel je v Ameriko, žena pa mu je sledila čez dve leti
4. knjiž. hoditi, iti po čem, v čem: sledili so ozki poti skozi grmovje; sledili smo rov in prišli v večjo jamo / slediti reki iti ob njej; pren. sledil je toku svojih misli
5. prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem: ozkemu hodniku je sledilo nekaj stopnic; poročilu je sledila razprava; romantiki sledi realizem; veselju sledi žalost; dogodki so si hitro sledili / mrzli noči je sledilo sončno jutro / kot pojasnilo, opozorilo na koncu objavljenega dela teksta nadaljevanje sledi
// dov. in nedov. neposredno po kom drugem prevzeti njegov položaj, funkcijo: po dveh letih mu je sledil mlajši predsednik; vladarju je sledil njegov sin
6. biti posledica česa: prestopku je sledila kazen / nemirom so sledili ostri ukrepi
7. publ. ravnati se po kom, posnemati: v tem je sledil svojemu vzorniku / slediti tujemu zgledu / slediti modi oblačiti se po najnovejši modi; v novejšem času sledi ljudski pesmi piše ljudskim pesmim podobne pesmi
// upoštevati pri svojem ravnanju: za našo varnost je zelo pomembno, da sledite mojim nasvetom, navodilom; ljudstvo je sledilo pozivu k uporu; slediti ukazu ubogati ga / žival sledi nagonu
8. z gledanjem, poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: slediti filmu, koncertu, pouku; pogovoru so lahko sledili tudi drugi / predavatelju je lahko sledil, ker je govoril preprosto / pozorno slediti razlagi jo poslušati; publ. gledališki predstavi je sledil po televiziji jo gledal
// sproti se seznanjati s čim: slediti dogodkom, gospodarski problematiki, razvoju tehnike
9. nav. 3. os., publ. biti jasno viden, kazati se: iz razprave sledi, da je treba storilnost povečati / kaj sledi iz tega se lahko sklepa / kakšen nauk sledi iz te zgodbe kakšen je nauk te zgodbe
● ekspr. blisk je sledil blisku bliskalo se je v zelo kratkih presledkih; publ. uspeh je hitro sledil je bil viden, se je pokazal; narekoval je hitro in mu nisem mogel slediti sproti zapisovati besedilo; star. tod sledimo hiše iz kamna so hiše iz kamna; star. stezo smo težko sledili steza je bila zelo slabo vidna, opazna; star. sledil je za prijateljem v sobo šel; star. slediti za zlatom iskati ga; pisar. besedilo prvega člena se dopolni, kot sledi z besedilom, ki se neposredno navaja; sledi mu kot senca je vedno v njegovi družbi; neopazno, tiho hodi za njim
♦ mat. iz obeh formul sledi, da je a večji kot b sklep, zaključek obeh formul je; mont. slediti sloj, žilo z delanjem prečnikov iskati sloj premoga, žilo rude, ugotavljati lego, količino premoga, rude
    sledíti se star.
    biti viden, opazen: razvaline gradu se še dobro sledijo; po travi so se sledile stopinje
    sledèč -éča -e:
    sledeč materi v kuhinjo, je tiho zaprl vrata; na spremembo glasu vpliva sledeči j; hitro si sledeči poki
    ●     publ. predlagam sledeči dnevni red tak(le), takšen; sledeče jutro drugo, prihodnje; sam.:, publ. poročam sledeče tole
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sledítven -a -o prid. (ȋ)
ped. žarg. opazovalen, spremljevalen: sleditveno delo pri šolski telesni vzgoji
SSKJ²
sledljív -a -o prid. (ī í)
ki omogoča sledenje, sprotno seznanjanje: sledljiva proizvodnja; številke so sledljive / sledljivi sistem skupina med seboj povezanih sončnih celic, ki omogoča samodejno sledenje gibanju sonca za čim večji energijski izkoristek
SSKJ²
sledljívost -i ž (í)
dejstvo, da se čemu lahko sledi od izvora dalje: sledljivost živalske krme mora biti zagotovljena; sledljivost mesa; sledljivost sprememb; sistem sledljivosti
SSKJ²
sledník -a m (í) knjiž.
1. kdor komu sledi: slednik se je ustavil / hotela se je skriti svojemu sledniku zasledovalcu / to delo bodo končali naši sledniki nasledniki
2. posnemovalec: slednik svojega vzornika / Župančičevi sledniki
3. vohun: podatki slednikov
● star. kraljevi sledniki privrženci
♦ lov. pes, ki sledi divjad; zool. nepotreben, včasih že zakrnel notranji prst na zadnjih nogah pri psu
SSKJ²
slédnji -a -e prid. (ẹ̑) knjiž.
1. vsak: slednji človek bi moral to vedeti / prihajala je slednji dan
2. nazadnje omenjeni, zadnji: potrebni sta vestnost in poštenost, slednje lastnosti pa on nima; sam.: nekateri so rekli, da je pošten, drugi so trdili, da ni. Prav so imeli slednji; slednji se bo tega še dolgo spominjal
SSKJ²
slédnjič člen. (ẹ̑)
knjiž. nazadnje, končno: slednjič je sprevidel, da je vse zaman / prebudil se je, si pomel oči, zazehal in se slednjič pretegnil
SSKJ²
sledúh -a m (ū)
slabš. zasledovalec: znebiti se sleduhov
● slabš. po mestu so razposlali sleduhe vohune
SSKJ²
slegúr -ja m (ú)
zool. ptica pevka z rdeče rjavim repom, ki živi v skalnatih predelih, Monticola saxatilis:
SSKJ²
sléherni -a -o zaim. (ẹ̑)
knjiž. vsak: poudarjati odgovornost slehernega člana; sleherni mladinec bi to moral vedeti; spomnil se je sleherne podrobnosti / sleherni dan ga srečam; izkoristil je sleherni trenutek, da je bil z njo; sleherno jutro jo je čakal na postaji / okrepljen: na to naj bo pripravljen vsak sleherni občan; spremljala je vsako in sleherno besedo govornika prav vsako
// nav. ekspr. kakršenkoli, katerikoli: izogibati se slehernemu boju; sleherno pretiravanje pri tem je škodljivo; opustil je sleherno upanje / z oslabljenim pomenom: napadli so brez slehernega povoda; življenje prikazuje brez slehernega olepševanja
● knjiž. v njem je zamrla sleherna iskrica upanja zadnja; sam.: sleherni izmed nas je že doživel kaj podobnega
SSKJ²
sléhernica -e ž (ẹ̑)
knjiž., ekspr. vsaka ženska: moda za slehernico / povprečna slehernica srednjih let
SSKJ²
sléhernik -a m (ẹ̑)
knjiž., ekspr. vsak človek, vsakdo: slehernik včasih misli na smrt; slehernik upa; življenje slehernika je dragoceno / biti eden od slehernikov od navadnih, vsakdanjih ljudi
SSKJ²
sléhernikrat prisl. (ẹ̑)
knjiž. vsakokrat, vsakič: srečna je slehernikrat, kadar ga vidi; skoraj slehernikrat je prihajal h kosilu
SSKJ²
slêj prisl. (ȇ)
1. zastar. pozneje: priti bi moral točno ob enih, ne slej
2. ekspr., navadno v zvezi prej ali slej nekoč gotovo: prej ali slej pride streznjenje; krivica se prej ali slej maščuje
● ekspr. bil je jezen, kakor ga nisem videl ne prej ne slej nikoli; prim. prejkoslej, slejkoprej
SSKJ²
slêjkoprêj in slêj ko prêj člen. (ȇ-ȇ)
1. izraža nepretrganost, časovno neomejenost dejanja, stanja: bolnik je ostal slej ko prej negiben / v vezniški rabi malo bleda je bila, malo shujšana, slej ko prej pa zdrave polti
2. izraža prepričanost, gotovost, da se bo dejanje zgodilo; prej ko slej: odbor bo moral slej ko prej sprejeti moj predlog
● knjiž. s to mislijo se je slej ko prej seznanil pri Heglu najbrž
SSKJ²
slékati -am nedov. (ẹ̑)
jezikosl. izgovarjati sičnike in šumevce tako, da ni razlike med s in š, z in ž: v nekaterih vaseh v Baški grapi slekajo
SSKJ²
slême -éna tudi sléme -na s (é ẹ́; ẹ́)
1. najvišji rob strehe, kjer se stikata strešni ploskvi: opeka na strehi je razbita in sleme se na sredini poveša; splezati na sleme; golobi sedijo na slemenu / sleme njihovega šotora je bilo višje od drugih
2. enakomerno visoka podolgovata, strma gorska vzpetina: vas je z visokim slemenom zavarovana pred severnimi vetrovi
// vrh take vzpetine: hoditi po slemenu; sleme gore je travnato; vas na slemenu
♦ agr. močen tram kot vzvod na vrhu stiskalnice; stiskalnica na sleme
SSKJ²
sleménast -a -o prid. (ẹ́)
ki ima obliko slemena: slemenaste gore
SSKJ²
slemenéti -ím nedov. (ẹ́ í)
geogr., s prislovnim določilom potekati, vleči se: gorovje slemeni od zahoda proti vzhodu
SSKJ²
slemenítev -tve ž (ȋ)
geogr. potekanje, smer: vzhodno-zahodna slemenitev pogorja
SSKJ²
slemenják -a m (á)
žlebasta strešna opeka za pokrivanje slemena:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sleménski tudi slémenski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ́)
nanašajoč se na sleme: primerna slemenska dolžina / slemensko gorovje
♦ alp. slemenska rez del, kjer se stikata boka slemena; grad. slemenska lega tram ostrešja, ki drži, nosi zgornji del škarnikov
SSKJ²
sléng in slêng -a m (ẹ̑; ȇ)
jezikosl. posebna govorica kake skupine ljudi, zlasti mladine, za katero je značilna uporaba novih besed, pomenov: družinski, mladinski sleng; žargon in sleng / govoriti sleng
SSKJ²
slengízem -zma m (ī)
jezikosl. za sleng značilna beseda, pomen besede: uporabljati slengizme
SSKJ²
sléngovski in slêngovski -a -o prid. (ẹ̑; ȇ)
nanašajoč se na sleng: slengovske besede / slengovski jezik
SSKJ²
slép -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́)
1. ki ni sposoben zaznavati svetlobe, barv: slep človek; fant je od rojstva slep; slep za barve; na starost je postal skoraj slep; slep na eno oko; gluh in slep / mladiči so še slepi / slepo oko; ekspr. njene oči so slepe od joka
// ekspr., navadno v povedni rabi ki ne opazi, dojame česa: bil je tako slep, da ni videl njenih napak / biti slep za lepote narave; včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe
2. ekspr. ki ne more razsodno misliti, presojati: od jeze, strasti slep človek; kako sem bila slepa, da sem ti verjela
// ki povzroči, da kdo ne ravna razsodno, premišljeno: slepa jeza; storiti kaj iz slepe ljubosumnosti; do tujcev so čutili slepo sovraštvo
3. ekspr. ki zaradi čustvenega odnosa do koga ni kritičen, samostojen: slepi občudovalci, oboževalci; slepi privrženci stranke / slepa pokorščina; slepo posnemanje popolnoma nekritično; slepo zaupanje brez premisleka
4. ekspr. nenačrten, naključen: slepa igra neznanih sil
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika: narediti kaj po slepem nagonu; tega ne moremo prepustiti slepemu naključju
5. ki ne opravlja svoje funkcije: slepi žep; slepa vrata / slepa bomba bomba, ki ne eksplodira
6. ki ima izhod samo na enem koncu: slepi tir; slepa ulica / loviti ribe v slepem rokavu reke
● slepi potnik potnik, ki nima voznega listka; publ. pogovori so zašli na slepi tir se na enak način ne morejo nadaljevati; svetlobni napis na slepem zidu zidu brez oken, odprtin; žaromet je še vedno slep ne sveti; ekspr. biti slep od ljubezni biti nekritičen do ljubljene osebe; ekspr. delal se je slepega in je ni pozdravil kot da je ni videl, opazil; kot da je ne pozna, ni poznal; ekspr. kupiti za slepo ceno poceni; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; ekspr. izbirati na slepo srečo naključno, nenačrtno; slepa ulica ekspr. izhoda iz te slepe ulice ni bilo iz tega zelo neprijetnega, zapletenega položaja; ekspr. prišli, zabredli smo v slepo ulico v položaj, iz katerega na videz ni izhoda; slepo letenje instrumentalno letenje; ekspr. slepo ogledalo motno, počrnelo; slabš. ves čas je slepo orodje v njegovih rokah ravna, dela po njegovih zahtevah ne glede na pravilnost, poštenost; slepo strojepisje desetprstni sistem tipkanja, pri katerem strojepisec ne gleda na tipke; ekspr. v mraku sem popolnoma slepa slabo vidim; ljubezen je slepa zaljubljen človek ne ravna premišljeno, preudarno; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči
♦ agr. slepi sir sir, ki nima lukenj; slepo oko ne popolnoma razvito oko, ki odžene le v posebnih pogojih; anat. slepa pega za svetlobo neobčutljivo mesto mrežnice; slepo črevo na enem koncu zaprt začetni del debelega črevesa; arhit. slepo okno okno, ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno; etn. loviti slepe miši otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi lovi druge; gastr. slepa žonta maslovnik iz sladkega in kislega mleka, smetane in zakuhane moke; geogr. slepa dolina kraška dolina, ki se ob ponikvi končuje s strmimi bregovi; grad. slepi pod podlaga iz lesa, betona, na katero se položi, namesti leseni pod; slepi podboj podboj iz neobdelanega lesa, ki omogoča suho montažo vrat, oken; kem. slepi poskus poskus, narejen brez glavne sestavine, da se ugotovi popoln učinek stranskih sestavin; les. slepi furnir furnir za podlago plemenitemu furnirju; slepa grča grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; slepica; med. barvno slep nesposoben za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; mont. slepi jašek jašek, ki ne sega do površja; slepa proga proga, povezana z drugimi progami samo na enem koncu; obrt. slepi ris ozek, gost, v platneni vezavi klekljan trak, ki v vijugi poteka skozi vso idrijsko čipko; strojn. slepa matica matica, ki je na eni strani zaprta; šah. slepa partija partija, ki jo igralec igra na pamet, brez šahovnice in figur; teh. slepa luknja luknja, ki ne sega skozi kaj; tisk. slepi tisk brezbarven reliefni tisk zlasti za napise in okraske na platnicah; slepo gradivo gradivo med črkami, vrsticami, ki se pri tiskanju ne odtisne; um. slepi okvir okvir, na katerega se napne platno pri slikanju; voj. slepi naboj naboj s plastično ali leseno kroglo; zool. slepo kuže pod zemljo živeči, miši podoben glodavec z zakrnelimi očmi, brez uhljev in repa, Spalax leucodon
    slépo prisl.:
    cesta se konča slepo; slepo verjeti; slepo oboževana stvar
    slépi -a -o sam.:
    slepi si pri hoji pomaga s palico; dom slepih; spremljevalec, vodnik slepih; pisava za slepe; na slepo greva kar na slepo, bova že prišla do koče ne da bi poznala pot; ne da bi vprašala zanjo; kršilce so tokrat iskali tudi na slepo; streljati, udarjati na slepo ne da bi pomeril; njegove oči strmijo v slepo nepremično predse, brez določenega namena; preg. med slepimi je enooki kralj med nesposobnimi, nepomembnimi ljudmi se lahko uveljavi tudi človek z majhnimi sposobnostmi
SSKJ²
slepár -ja m (á)
ekspr. kdor goljufa, vara: izogibaj se ga, slepar je; pretkan slepar
SSKJ²
sleparíca -e ž (í)
sleparka: nasesti sleparici
SSKJ²
sleparíja -e ž (ȋ)
ekspr. goljufija, varanje: dobiti kaj s sleparijo / to je navadna sleparija
SSKJ²
slepáriti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. goljufati, varati: pri prodajanju je sleparil ljudi; lagati in slepariti / dolgo je sleparila moža
● nar. dolenjsko fantje so šli sleparit (pod okno) vasovat
SSKJ²
slepárjenje -a s (á)
glagolnik od slepariti: sleparjenje kupcev / s sleparjenjem je pridobil veliko denarja
SSKJ²
slepárka -e ž (á)
ekspr. ženska, ki goljufa, vara: to je pretkana sleparka
SSKJ²
slepárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na sleparje ali sleparjenje: sleparski prodajalci / sleparska igra s kartami; sleparska kupčija
SSKJ²
slepárstvo -a s (ȃ) ekspr.
1. lastnost sleparskega človeka: končno je spoznal sleparstvo teh ljudi
2. sleparjenje: bil je obsojen zaradi sleparstva
SSKJ²
slépček -čka m (ẹ́)
ekspr. manjšalnica od slepec: poučevati slepčke / temu slepčku ni mogoče nič dopovedati
SSKJ²
slépčevski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na slepce: slepčevska temna očala / slepčevska hoja / kamnite, slepčevske oči kipov
SSKJ²
slépec -pca m (ẹ́)
1. slep človek: pomagati slepcu čez cesto; v temi so tipali predse kakor slepci
● preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno
// ekspr. kdor česa ne opazi, dojame: ne morem verjeti, da si res tak slepec / politični slepci / kot psovka ali zdaj vidiš, slepec
2. kači podoben kuščar brez nog in z majhnimi očmi: pri košnji je ubil slepca
SSKJ²
slepéti -ím nedov., slépi (ẹ́ í)
postajati slep: slepeti je začel pred nekaj leti
SSKJ²
slepíca -e ž (í) knjiž.
1. slepa ženska: slepico je vodila majhna deklica
// ženska, ki česa ne opazi, dojame: ne morem verjeti, da si taka slepica
2. preprosta svetilka: vzela je slepico in šla v klet
● knjiž. imeti slepice na očeh plašnice; nar. notranjsko utrgati nekaj slepic telohov
♦ les. grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; zool. majhna kača z valjastim gladkim telesom in kratkim repom, Typhlops vermicularis
SSKJ²
slépič -a tudi slepìč -íča m (ẹ̄; ȉ í)
1. črvasti podaljšek slepega črevesa: ognojen, počen slepič; operacija slepiča; vnetje slepiča / slepič se mu je razlil gnoj je iztekel iz njega
2. nar. kači podoben kuščar brez nog in z majhnimi očmi; slepec: še slepiča se boji
SSKJ²
slépičevje tudi slepíčevje -a s (ẹ̄; í)
anat. spodnji del trebuha ob slepiču: bolečine v slepičevju
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slepílec -lca [slepiu̯ca in slepilca] m (ȋ)
knjiž. kdor koga slepi, zaslepljuje: premeteni slepilci
SSKJ²
slepílen -lna -o prid. (ȋ)
ki slepi, zaslepljuje: slepilne luči avtomobilskih žarometov / ekspr. širiti slepilno propagando / slepilni manever manever za prevaranje nasprotnika
● slepilna pištola strašilna pištola
SSKJ²
slepílka -e [slepilka in slepiu̯ka] ž (ȋ) knjiž.
1. ženska, ki koga slepi, zaslepljuje: bila je nevarna slepilka
2. nav. mn. priprava, ki zlasti konjem od strani zaslanja oči, da se ne plašijo; plašnica: nadeti konju slepilke
SSKJ²
slepílo -a s (í) nav. ekspr.
1. kar koga slepi, zaslepljuje: obvarovati mladino pred slepili; taka demokracija je le politično slepilo
// preveč optimistična predstava, ki ne ustreza resnici: predajati se slepilom; slepila mladosti
2. na videz bleščeča stvar brez vsebine: te reklame so samo slepilo; ne mara za zunanji blišč in poceni slepila
● zastar. zračno slepilo fatamorgana
SSKJ²
slepítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od slepiti: slepitev s praznimi besedami
SSKJ²
slepíti -ím nedov., slépi (ī í)
1. s svojo svetlobo povzročati, da kdo (skoraj) ne vidi: z roko si je pokrila oči, ker jo je slepila luč; žarometi nas slepijo / bliski so slepili oči; močna svetloba slepi / solze so jo slepile
2. ekspr. povzročati, da kdo ne more razsodno misliti, presojati: jeza, strast ga slepi; prevelika ljubezen do otrok mater slepi
3. ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročati, da ima kdo o kaki stvari mnenje, ki ne ustreza resnici: mene ne boš slepil; slepila sta se, da hčerina bolezen ni nevarna / ni se slepil, da bo obljubljeno z lahkoto uresničil / slepiti koga s prijaznimi besedami
● knjiž. megla slepi cestne svetilke zaradi megle slabo svetijo; star. znala je slepiti fante pridobivati si njihovo ljubezensko naklonjenost
    slepèč -éča -e:
    slepeč se, da ni več bolan, se je nehal zdraviti; slepeči žarki; slepeča svetloba; prisl.: slepeče se je zabliskalo; slepeče bel sneg
SSKJ²
slepív -a -o prid. (ī í)
zastar. slepilen, slepljiv: slepiva svetloba / ni si delal slepivih sklepov
SSKJ²
slépka -e ž (ẹ́)
knjiž. slepa ženska: poučevati slepke
SSKJ²
slepljênje -a s (é)
glagolnik od slepiti: preprečevati slepljenje nasproti vozečih avtomobilov / vse to je le slepljenje samega sebe; slepljenje in goljufanje lahkovernih ljudi
SSKJ²
slepljív -a -o prid.(ī í)
ki slepi, zaslepljuje: slepljiva luč / slepljiv videz sreče
    slepljívo prisl.:
    lažnivo in slepljivo govoriti; slepljivo bele stene
SSKJ²
slepomíšen -šna -o prid. (ī)
ekspr. neodkrit: slepomišen pogovor
SSKJ²
slepomíšenje -a s (ī)
glagolnik od slepomišiti: dovolj mi je tvojega slepomišenja / govoril je brez slepomišenja odkrito, naravnost
SSKJ²
slepomíšiti -im nedov. (í ȋ)
ekspr. neodkrito govoriti, ravnati: cenimo jo, ker ne slepomiši; ne slepomiši, povej, kaj želiš
SSKJ²
slepomíškanje -a s (ȋ)
slepomišenje: ne maram slepomiškanja, zato bom takoj povedal resnico
SSKJ²
sleporíl -a [tudi sleporiu̯] m (ȋ)
nav. mn., zool. črvom podobne breznoge, skoraj slepe tropske dvoživke, Gymnophiona: različne vrste sleporilov
SSKJ²
sleporojèn tudi sleporôjen -êna -o prid. (ȅ é; ó é)
ki se rodi slep: sleporojen otrok; sam.: operacije sleporojenih
SSKJ²
slepóst tudi slépost -i ž (ọ̑; ẹ́)
lastnost, stanje slepega: zaradi sleposti je postal telefonist; prirojena slepost / ekspr. iz njega govorita ljubosumnost in slepost / ekspr. v svoji sleposti ni spregledal njihovih slabih namenov
SSKJ²
slepôta -e ž (ó)
lastnost, stanje slepega: delna, popolna slepota; prirojena slepota; povzročitelj, vzrok slepote / takrat se ga je že lotevala slepota / ekspr. zaradi svoje slepote je bil marsikdaj zelo krivičen / ekspr. izrabili so njihovo politično slepoto
● kurja slepota zmanjšana sposobnost za videnje v mraku
♦ med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; snežna slepota kratkotrajna oslepitev zaradi močnega bleščanja; vet. mesečna slepota očesna bolezen kopitarjev z vnetnimi spremembami v notranjosti zrkla
SSKJ²
sléz -a m (ẹ̑)
bot. dlakava rastlina z deljenimi listi in rožnatimi, vijoličastimi ali belimi cveti, Althaea: slez že cvete / navadni, srhkodlakavi slez
SSKJ²
slézast -a -o prid. (ẹ̄)
knjiž. po barvi podoben slezu: slezasta obleka / slezasta barva
    slézasto prisl.:
    slezasto zelene hlače
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slezéna -e ž (ẹ̑)
zastar. vranica: otekla slezena
SSKJ²
slezénovčev -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na slezenovec: slezenovčev cvet / slezenovčev čaj
SSKJ²
slezénovec -vca m (ẹ̑)
bot. divja ali okrasna rastlina z dlanastimi listi in belimi, rdečimi ali rožnatimi cveti, Malva: slez in slezenovec / gozdni, ostrolistni slezenovec
SSKJ²
slezéti -ím nedov., slêzi in slézi (ẹ́ í)
nar. cediti se, mezeti: čutil je kri, ki mu je slezela iz ran
SSKJ²
sléznica -e ž (ẹ̑)
nav. mn., bot. zelnate ali lesnate rastline s celimi ali deljenimi listi in velikimi belimi, rdečimi, rožnatimi ali rumenimi cveti, Malvaceae:
SSKJ²
slézov -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na slez: slezovi listi / slezov čaj
SSKJ²
slíčen -čna -o prid. (í ī)
zastar. podoben: kupila je dva slična šopka / sin je sličen očetu
    slíčno prisl.:
    precej slično se pišeta; sam.: tudi sam sem doživel nekaj sličnega
SSKJ²
slíčica -e ž (ȋ)
nav. ekspr. manjšalnica od slika: nalepiti sličico na lepenko; zbira sličice nogometašev
♦ film. del filmskega traku z enim posnetkom
SSKJ²
slíčiti -im nedov. (í ȋ)
zastar., z dajalnikom biti podoben, spominjati na kaj: novi čevlji ne sličijo lanskim / sličil je dedu / poslopje je sličilo palači
SSKJ²
slíčnost -i ž (í)
zastar. podobnost: sličnost mnenj
SSKJ²
slíka -e ž (ȋ)
1. likovna upodobitev česa z barvami, navadno umetniška: delati, končati sliko; dobra, lepa slika; slika cvetočega drevesa; deček na sliki je kot živ / abstraktna slika; oljnata slika; stenska, stropna slika; slika na steklu
// delo, izdelek s tako upodobitvijo: po stenah visijo slike; obesiti, sneti sliko / dati sliko v okvir / kupiti Jakopičevo sliko ki jo je naslikal Jakopič
2. upodobitev česa, zlasti v knjigi, časopisu: za otroške knjige so primernejše barvne slike; slika na naslovni strani; slike in besedilo; v učbeniku je veliko slik / izrezovati slike iz starih koledarjev / kot opozorilo v tekstu glej, primerjaj sliko št. 8
3. upodobitev česa, nastala na osnovi delovanja svetlobnih žarkov na snov, občutljivo za svetlobo: izdelati, povečati sliko; skupinska slika / album slik; gladek, nazobčan rob slike
// upodobitev česa, nastala s pomočjo kakega tehničnega sredstva: projicirati sliko na platno, steno / filmska, televizijska slika; rentgenska slika prsnega koša
4. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta: po potresu se je povsod kazala enaka slika: porušene hiše, prestrašeni ljudje; sliko slapa si je hotel vtisniti v spomin
5. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: slika stanja, ki jo je podal, ni prava; knjiga je le približna slika trpljenja v taborišču / publ. slika položaja se je spremenila položaj
6. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa videnega, doživetega: pred očmi so se mu pojavljale neprijetne slike iz preteklosti; rada je v spominu obujala slike iz otroštva
// knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: imeti, ustvariti si pravo sliko o čem
7. gled. vsebinsko, časovno in prostorsko zaokrožen del gledališke predstave: arija iz druge slike prvega dejanja; drama v sedmih slikah
● ekspr. ti si pa slika posebnež; šalj. gasilska slika skupinska slika; zastar. gledati gibljive slike (umetniško) delo iz slik na filmskem traku; film; ekspr. hči je prava slika svoje matere zelo ji je podobna; imeti jasno sliko o čem pravilno, dobro kaj poznati
♦ film., rad. slika (na zaslonu, platnu) se preliva; podložiti sliko; negibna slika besedilo, risba ali fotografija (na zaslonu, platnu), ki med predvajanjem miruje; fiz. navidezna slika; prava slika ki nastane v presečišču podaljškov žarkov in jo lahko opazujemo z očesom ali na zaslonu, ki prestreže svetlobo; fot. razviti slike; ostra slika na kateri je posneti predmet, pojav jasno, razločno viden; gled. živa slika prizor, v katerem se igralci ne gibljejo in ne govorijo; lit. slika pripovedna enota kot del pripovednega dela v prozi; zlasti v drugi polovici 19. stoletja zelo kratko pripovedno delo v prozi, ki navadno objektivistično prikazuje kak dogodek; mat. narisati sliko funkcije; med. krvna slika; meteor. vremenska slika; rad. poslati sliko po linku; mešalec slike; rel., um. votivna slika narejena, podarjena zlasti kaki cerkvi zaradi zaobljube; šol. tabelska slika kratek in pregleden zapis učne snovi, ki nastaja med poukom na tabli; tisk. dvokolonska slika; um. senčna slika liki, ki nastanejo s projekcijo sence predmeta na zaslonu
SSKJ²
slíkanica -e ž (ȋ)
otroška knjiga s slikami brez besedila ali s kratkim besedilom, navadno v verzih: otrok rad gleda slikanice; lepa slikanica; slikanica z živalmi / (raztegljive) kartonske slikanice
SSKJ²
slíkaniški -a -o (ȋ)
pridevnik od slikanica: razvoj domače slikaniške zvrsti
SSKJ²
slíkanje -a s (ȋ)
glagolnik od slikati: slikanje portretov; potrebščine za slikanje; risanje in slikanje / ukvarjati se s slikanjem / fotografski aparat je pripravljen za slikanje; slikanje iz zraka / rentgensko slikanje / pisateljevo slikanje kmečkega življenja
♦ glasb. tonsko slikanje posnemanje naravnih zvokov v glasbi; lit. zvočno slikanje pesniško izražanje z glasovnimi figurami
SSKJ²
slikár -ja m (á)
1. kdor upodablja z barvami, navadno umetniško: sliko je naslikal zelo znan slikar; razstava mladega slikarja / slikar portretov / akademski slikar; slikar amater; slikar impresionist / pog. na stenah so viseli nizozemski slikarji njihove slike
● knjiž. bil je dober slikar ljudi in življenja opisovalec
♦ um. naivni slikar slikar, navadno brez akademske izobrazbe, ki ne upošteva realnih, razumskih razmerij med likovnimi sestavinami; slikar akvarelov; slikar krajinar
2. obrt. kdor se poklicno ukvarja s slikanjem, beljenjem sten: stanovanje bo pobelil slikar
SSKJ²
slikaríca -e ž (í)
star. slikarka: kiparke in slikarice
SSKJ²
slikaríja -e ž (ȋ)
ekspr. slikarstvo: ukvarjati se s slikarijo / na steno so obesili nekaj modernističnih slikarij slik; stropno slikarijo je poškodoval potres slike na stropu; freske
SSKJ²
slikárka -e ž (á)
ženska, ki upodablja z barvami, navadno umetniško: znana slikarka; slikarka portretov / akademska slikarka
SSKJ²
slikárna -e ž (ȃ)
obrat za poslikavo: slikarna v keramični tovarni
● zastar. slikar ima svojo slikarno svoj atelje
♦ gled. delavnica za poslikavo kulis
SSKJ²
slikárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na slikarje ali slikarstvo: slikarska razstava; kiparska in slikarska dela / ima poseben slikarski dar; knjiž. iskati nov slikarski izraz / slikarska akademija, šola / slikarska tehnika, umetnost / slikarski čopič; slikarske barve; slikarsko platno, stojalo / izučiti se slikarske obrti
♦ geom. slikarska perspektiva centralna projekcija na eno samo projekcijsko ravnino; gled. slikarska delavnica delavnica za poslikavo kulis; um. slikarska kolonija organizirano krajše skupno bivanje in delo slikarjev
    slikársko prisl.:
    slikarsko okrašene začetne črke; slikarsko zanimiv motiv
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slikárstvo -a s (ȃ)
likovna umetnost, pri kateri je glavno izrazno sredstvo barva: proučevati slikarstvo; kiparstvo in slikarstvo / ukvarjati se s slikarstvom / ljudsko slikarstvo; portretno slikarstvo
♦ um. abstraktno slikarstvo ki ne upodablja, ampak samo oblikuje; baročno slikarstvo; miniaturno slikarstvo; stensko, tabelno slikarstvo
SSKJ²
slíkati -am nedov. (ȋ)
1. upodabljati kaj z barvami, navadno umetniško: slikati morje, obraz, pokrajino; slikati na les, platno; slikati z močnimi barvami, s čopičem / dal se je slikati portretirati / slikati portrete, tihožitja / slikati na prostem; slikati po modelu, spominu
2. prenašati s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo: slikati otroka; slikati se za izkaznico
// delati, da rentgenski žarki po presvetlitvi telesnih delov, organov potemnijo film: slikati gleženj, zob, želodec; (rentgensko) slikati hrbtenico
3. nav. ekspr. opisovati, prikazovati, navadno zelo živo, plastično: drugih dogodkov mu ni slikala preveč podrobno; v domišljiji si slika srečno prihodnost / film dobro slika življenje zapornikov / slikati v živih barvah, z živo besedo
4. obrt. prekrivati (stene) z beležem, s kredo: slikati stopnišče
● ekspr. slikati hudiča bolj črnega, kot je v resnici imeti kaj za bolj negativno, kot je v resnici
♦ um. slikati na steklo upodabljati na hrbtno stran šipe z barvami, ki ne presevajo, zlasti v ljudski umetnosti; slikati v akvarelu, olju, pastelu; slikati v fresko tehniki
    slíkan -a -o:
    zanimivo slikana slika; slikana je na vrtu; mnoge osebe v romanu so slikane neprepričljivo
    ♦     um. slikana šipa šipa, okrašena z emajlnimi lazurnimi barvami; slikano okno v okensko odprtino vstavljena slika iz kosov raznobarvnega stekla, povezanih s svinčenimi trakovi
SSKJ²
slíkica -e ž (ȋ)
nav. ekspr. manjšalnica od slika: izrezovati slikice iz časopisa / otr. poglej, kako lepe slikice so v knjigi
SSKJ²
slikopís -a m (ȋ)
knjiž. slikovna pisava: uporabljati slikopis
SSKJ²
slíkopléskar in slíkopleskár -ja m (ȋ-ẹ̑; ȋ-á)
obrt. kdor se poklicno ukvarja s pleskanjem, slikanjem in polaganjem tapet: uči se za slikopleskarja
SSKJ²
slikôven tudi slíkoven -vna -o prid. (ō; ȋ)
nanašajoč se na sliko: slikovni in govorni del oddaje; knjiga vsebuje bogato slikovno gradivo / slikovna križanka
♦ arheol. slikovna pisava pisava, sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; elektr. slikovni zaslon zaslon Braunove elektronke, na katerem povzroča elektronski žarek vidno sliko; slikovna elektronka velika televizijska elektronka z zaslonom; fot. slikovni kot kot, ki ga zajame objektiv pri prenosu motiva na slikovno ravnino; slikovna ravnina ravnina, v kateri je slika predmeta jasno, razločno vidna; slikovna razdalja razdalja med optičnim središčem objektiva in slikovno ravnino; jezikosl. slikovni slovar slovar, v katerem so pojmi ponazorjeni s slikami in poimenovani; rad. slikovni oddajnik del televizijske oddajne naprave, ki posreduje slikovne signale; slikovni posnetek slika, zapisana na magnetni trak, ploščo; slikovni signal električna veličina, ki posreduje informacijo za prenos televizijske slike; zal. slikovna priloga priloga, ki obsega slike, risbe, zemljevide
    slikôvno tudi slíkovno prisl.:
    izraziti zvočno in slikovno; slikovno pomembne publikacije
SSKJ²
slikovít -a -o prid., slikovítejši (ȋ)
ki učinkuje prijetno
a) zaradi bogastva, različnosti barv, oblik: slikovita pokrajina / ta narodna noša je slikovita / kraj ima slikovito lego
b) zaradi nazornosti, nenavadnosti: uporablja slikovite izraze; pisati v slikovitem jeziku / ženski liki v romanu so zelo slikoviti
    slikovíto prisl.:
    slikovito pripovedovati; slikovito izražene misli
SSKJ²
slikovítost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost slikovitega: slikovitost pokrajine / slikovitost pesnikovega jezika; slikovitost pripovedovanja
SSKJ²
slína -e ž (í)
prozorna, nekoliko sluzasta tekočina, ki jo izločajo slinavke: v ustih se ji je nabrala slina; po bradi se mu je pocedila, mu je tekla slina; izpljuniti, požreti slino; ekspr. bzikniti slino; s slino zmočiti kaj / penasta slina na ustnicah
● ekspr. ti si dobil vse, mi pa lepo sline cedimo si zaman želimo; ekspr. cediti sline po čem, za čim zelo si česa želeti; pog. sline delati komu vzbujati mu željo po čem; ekspr. požirati sline ob pogledu na jedi zelo si jih želeti; šalj. do smrti bom že živel, če same sline požiram nočem si delati preveč skrbi za obstoj; pog., šalj. kačja slina žganje
// nav. ekspr. tej podobna tekočina: polževa slina; slina na travniških rastlinah
SSKJ²
slínar -ja m (ȋ)
ekspr. kdor se slini: kar naprej je morala brisati malega slinarja / polž slinar
● slabš. bil je spreten intrigant in slinar pretirano prijazen, priliznjen človek
♦ bot. veliki slinar užitna lističasta goba s sluzastim rjavkastim klobukom in rumenkastim betom, Gomphidius glutinosus; zool. poljski slinar polž brez hišice, ki ima belkasto ali rjavo telo s črnimi lisami, progami ali mrežo, Deroceras agreste
SSKJ²
slínarica -e ž (ȋ)
zool. majhna zajedavska žuželka, katere ličinka se obda s penasto slino in sesa rastlinske sokove, Philaenus spumarius:
SSKJ²
slínast -a -o prid. (í)
1. moker od sline: slinast gobec; slinaste ustnice / slinast otrok; bil je slinast po bradi / slinast polž
2. slabš. pretirano prijazen, priliznjen: pohotni, slinasti moški / zoprno slinasto govorjenje
● slabš. slinasta ljubezen do otrok pretirano čustvena; ekspr. slinasta pot mokra, spolzka
    slínasto prisl.:
    slinasto se vesti
SSKJ²
slínav -a -o prid. (í)
1. ki se slini: slinav otrok
2. slinast: slinava brada
3. slabš. pretirano prijazen, priliznjen: spremenili so se v slinave hlapce
● slabš. ali si res še tako slinav, da tega ne razumeš mlad, nedorasel; slabš. slinava pesem pretirano čustvena
SSKJ²
slínavec -vca m (í)
slabš. mlad, nedorasel fant: kdo bo poslušal tega slinavca
SSKJ²
slínavka -e ž (í)
anat. žleza v ustih, ki izloča slino: preiskovati slinavke; vnetje slinavk; slinavke in sluzne žleze / obušesna, podčeljustna slinavka / ustna slinavka
// v zvezi trebušna slinavka za želodcem ležeča žleza, ki izloča prebavni sok in hormone: obolenje trebušne slinavke
♦ bot. slinavka užitna goba z rjavkastim ali rumenkastim klobukom in drobnimi zrnci na betu, Suillus granulatus; vet. slinavka in parkljevka nalezljiva virusna bolezen z mehurjastimi izpuščaji v gobcu, na parkljih in vimenu
SSKJ²
slínavost -i ž (í)
1. povečano, čezmerno izločanje sline: bolnike mučijo nemir, nespečnost in slinavost
2. slabš. pretirana prijaznost, priliznjenost: govornikova mehkobna slinavost
SSKJ²
slínček -čka m (ȋ)
kos blaga, ki se daje otrokom pod brado za zaščito oblačila: zavezati otroku slinček; slinček iz frotirja
SSKJ²
slínež -a m (ȋ)
slabš. pretirano prijazen, priliznjen človek: tega slineža se marsikdo izogiba
SSKJ²
slíniti -im nedov. (í ȋ)
1. močiti s slino: sliniti srbeče mesto; pes liže in slini dečkovo roko; sliniti znamke; sliniti z jezikom; sliniti si prste
2. slabš. poljubljati, ljubkovati: kaj ga pa sliniš; kar pred ljudmi se slinita
    slíniti se 
    1. izločati slino iz ust, gobca: otrok se je močno slinil; vola sta se slinila in težko dihala / polž se slini
    2. slabš. dobrikati se, prilizovati se: slini se novemu šefu; ne slini se s pohvalami / rad se slini okoli deklet
    ●     slabš. nehaj se sliniti jokati; slabš. k vsaki veseli družbi se slini se ji hoče nepovabljen, nezaželen pridružiti; slabš. že dolgo se slini za njo si prizadeva pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost
    slinèč -éča -e:
    slineči se psi
SSKJ²
slínjenje -a s (ī)
glagolnik od sliniti: slinjenje ublaži srbenje / slinjenje zaljubljencev / hlinjenje in slinjenje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slíp -a m (ȋ)
1. fin. potrdilo o opravljenem brezgotovinskem plačilu s kartico: vzeti slip; preveriti znesek na slipu in na računu; podpis na slipu za gorivo / goljufije s slipi
2. teh. zaostajanje zlasti vrtilne hitrosti enega dela naprave, stroja v odnosu do drugega: štiriodstotni slip
♦ obl. zelo kratke in oprijete spodnje hlače
SSKJ²
slišáj -a m (ȃ)
knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj (razločno) slišati: počakali smo, da so se približali na slišaj / igrali so se komaj slišaj od domače hiše
SSKJ²
slíšanje -a s (í)
glagolnik od slišati: razločno govorjenje omogoča dobro slišanje
SSKJ²
slíšati -im nedov. in dov. (í ȋ)
1. s sluhom zaznavati: govôri glasneje, da bomo slišali; nekaj trenutkov je bilo slišati samo dež; slišala je korake pred hišo; iz vasi je bilo slišati lajanje psa; ali ne slišiš, da zvoni; niso slišali, kdaj je odprla vrata; njenih besed ni razločno slišal; zaradi glasnega smeha niso slišali zvonca; iz sosednje sobe se je slišalo petje / slišali smo morje, kako tiho pljuska / naredil se je, kot da ni slišal; pren., ekspr. slišim peti praznino, tišino
// nepreh. biti sposoben dojemati zvoke, glasove: na levo uho ne sliši; kljub starosti še dobro sliši; po poškodbi popolnoma nič ne sliši; vedno slabše sliši
2. seznaniti se s čim s poslušanjem: hotel je slišati še bratovo mnenje; ne morem razpravljati o tem, ker prvega predavanja nisem slišal; slišati je bilo pritrjevanje; vsak rad sliši dobre stvari o sebi / ekspr. to sem slišal na lastna ušesa / tega pevca še nisem slišal njegovega petja; publ. slišimo se spet jutri ob isti uri ta radijska oddaja bo spet na sporedu jutri ob isti uri / ekspr. to se lepo sliši, res pa najbrž ni
// izvedeti kaj iz pripovedovanja ljudi: slišal sem praviti, kako je strog; ali ste že slišali novico; o novem učitelju so slišali samo dobre stvari; slišali smo, da so te smuči dobre; to sem že v šoli slišal / iron. lepe stvari sem slišal o tebi / ekspr. kdo je že kaj takega slišal / pog. o tem se v zadnjem času dosti sliši govori / kot slišim, vam je tudi to že znano
3. v medmetni rabi izraža
a) opozorilo na to, kar se oglasi, zasliši: slišiš, kako dežuje; slišite, letalo
b) omiljen ukaz, željo, spodbujanje: slišiš, kaj ti pravim; res pridi, slišiš; skoči, slišiš, ne boj se
c) podkrepitev trditve: to je naše dvorišče, slišiš, naše; vse je v redu, slišita, lepo je bilo
č) nejevoljo, nezadovoljstvo: ga slišiš, kako vse besede nalašč narobe razume
d) prošnjo za razumevanje, upoštevanje: slišiš, kako naj se ne jezim nate; slišite, kolegica, tako ne gre
● pog. pazi, da te kdo ne sliši ne bi bilo dobro, da bi kdo izvedel, kaj si rekel; zastar. posestvo sliši najstarejšemu sinu mu pripada, bo (je) njegovo; ekspr. o tem noče nič slišati o tej stvari se noče pogovarjati; tega ne dopusti, ne dovoli; ekspr. o zdravniku ni hotel nič slišati ni se hotel zdraviti; ekspr. še slišati ni mogel o meni zelo sem mu bil zoprn; ekspr. zelo smo jih slišali ošteli so nas; pog. mene sploh ne sliši več ne uboga; ekspr. kaj še hočeš, saj si slišal očeta saj veš, kakšno mnenje ima oče o tem; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; ekspr. vse vidi in vse sliši vse opazi, za vse se zanima; zastar. nesi košaro v klet, saj veš, da sliši tja spada; pog. a prav slišim izraža začudenje; kar je rekel, je bilo slišati prijazno je bilo prijazno; je bilo navidezno prijazno
    slišèč -éča -e:
    umaknil se je, slišeč korake; razlike v razvoju govora gluhih in slišečih otrok; sam. gluhi opažajo stvari, ki so za slišeče popolnoma samoumevne
    slíšan -a -o:
    pogosto slišan očitek; nerodno mu je bilo, da je bil njegov samogovor slišan
SSKJ²
slíšati se -im se nedov. (í ȋ) pog.
govoriti po telefonu: slišiva se skoraj vsak dan / v redu, se slišimo bomo v stiku
SSKJ²
slíšen -šna -o prid. (í ī)
ki se da slišati: vidni in slišni znaki; krik je bil kljub veliki oddaljenosti še slišen; komaj slišne stopinje / v njegovem glasu je bila prikrita, vendar slišna jeza / vajino šepetanje je preveč slišno glasno
♦ fiz. slišna frekvenca frekvenca, ki jo normalno človeško uho zazna kot zvok
    slíšno prisl.:
    komaj slišno spregovoriti, vzdihniti
SSKJ²
slíšnost -i ž (í)
lastnost, značilnost slišnega: izboljševati slišnost radia na srednjih valovih; dobra slišnost; spodnja, zgornja meja slišnosti; slišnost in razumljivost igralčevega govorjenja
SSKJ²
slíva -e ž (í)
sadno drevo ali njegov modri jajčasti koščičasti sad: potresti slivo; sušiti slive; marmelada iz sliv / suhe slive
♦ bot. drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti v socvetjih in koščičastimi enosemenskimi plodovi, Prunus
SSKJ²
slívar -ja m (ȋ)
1. nekdaj kdor se ukvarja s predelavo sliv v prunele: slivarji iz Goriških Brd in z Bizeljskega
2. na Hrvaškem, v fevdalizmu nižji plemič:
SSKJ²
slívarica -e ž (ȋ)
nekdaj ženska, ki se ukvarja s predelavo sliv v prunele: slivarice z Bizeljskega
♦ bot. po moki dišeča užitna goba belkaste barve; užitna mokarica
SSKJ²
slívast -a -o prid.(í)
podoben slivi: slivasta oblika
    slívasto prisl.:
    slivasto modra obleka
SSKJ²
slíven -vna -o prid. (ȋ)
zastar. slivov: slivni nasadi
SSKJ²
slívje -a s (ȋ)
slivovo drevje: za hlevom rastoče slivje
SSKJ²
slívkati -am nedov. (ȋ)
nar. vzhodno dajati otožne, prošnjo izražajoče glasove: otrok slivka / pes slivka in sili ven
SSKJ²
slívnik -a m (ȋ)
nasad sliv: pot vodi skozi slivnike; star slivnik
SSKJ²
slívnjak -a m (ȋ)
nasad sliv: star slivnjak
SSKJ²
slívov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na slivo: slivova koščica / slivov kompot; slivova marmelada / slivov nasad; slivova drevesa
SSKJ²
slívovec -vca m (í)
slivovka: brinovec in slivovec
SSKJ²
slívovica -e ž (í)
zastar. slivovka: ponuditi kozarček slivovice
SSKJ²
slívovka -e ž (í)
žganje iz sliv: kuhati, piti slivovko; dišati po slivovki; domača, pristna, stara slivovka; kozarček slivovke / elipt., pog. dve slivovki, prosim
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slízek -zka -o prid. (í)
nar. koroško spolzek, drsen: slizka steza
SSKJ²
sljúda -e ž (ú)
lahka rudnina, ki se kolje v tanke, navadno prozorne liste: v pesku so se bleščali lističi sljude
♦ min. kalijeva sljuda rudnina kalijev aluminijev alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom; muskovit; železova sljuda jekleno siva ali rdeča rudnina železov oksid; hematit
SSKJ²
sljúdast -a -o prid. (ú)
ki je iz sljude: sljudaste plasti
// ki vsebuje sljudo: sljudast pesek; sljudasto pobočje
// tak kot pri sljudi: sljudast lesk ledu
SSKJ²
sljúden -dna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na sljudo: sljudne plasti / sljudna glina sljudnata glina
♦ petr. sljudni skrilavec metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena; blestnik
SSKJ²
sljúdnat -a -o prid. (ȗ)
bogat s sljudo: sljudnata glina, kamnina
SSKJ²
sljúdovec -vca m (ú)
petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena; blestnik: gnajs in sljudovec
SSKJ²
slóčiti -im nedov. (ọ́ ọ̑)
nar. kriviti, upogibati: sločiti telo; postarala se je in hrbet se ji sloči
    slóčiti se s prislovnim določilom
    biti, obstajati v obliki loka: korenina se sloči čez potok; oboki se sločijo nad hodnikom
SSKJ²
slóčji -a -e (ọ̑)
pridevnik od sloka: sločje jajce
SSKJ²
slóg in slòg slóga m (ọ̑; ȍ ọ́)
1. kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih: določiti, proučevati slog; arhitekturni, glasbeni slogi; umetnostni slogi; slogi v književnosti / hiše v alpskem, panonskem slogu; biblijski slog; osebni slog pisanja / Jakopičev, Prešernov slog / ima jedrnat slog se jedrnato izraža
2. uporaba zlasti sintaktičnih jezikovnih sredstev in izrazov glede na normo: izboljševati, popravljati slog; slog šolskih nalog
3. s prilastkom skupek značilnih elementov pri opravljanju kake dejavnosti: imeti svoj delovni slog; zanimiv slog dirigiranja / publ. prilagoditi slog vožnje razmeram na cesti način
4. individualen način izvajanja športne discipline: ocenjevati dolžino in slog skoka / opraviti vaje v lepem slogu
// šport. ustaljen, predpisan način izvajanja športne discipline: plavalni slogi / plavati v slogu delfina; rokoborba v grško-rimskem slogu
5. nar. vzhodno del njive med dvema razoroma; ogon: letos ima tri sloge krompirja
● nar. zložiti drva v slog v skladovnico; ekspr. vse je bilo v slogu nogometne tekme hrupno, burno
♦ ptt odprti slog pri telegramih pisava z običajnimi črkami, številkami in drugimi znaki; tajni slog pri telegramih pisava z znaki iz skupin črk in številk, ki imajo dogovorjen tajni pomen; tisk. črkovni slog črkovne družine, ki imajo podobne značilnosti; um. časovni slog značilen za določen čas, določeno dobo; dorski, gotski slog; krajevni slog značilen za določen kraj, določeno območje; osebni slog značilen za posameznega ustvarjalca; plastični slog po lzidorju Cankarju za katerega je značilno poudarjanje plastičnosti; ploskoviti slog po Izidorju Cankarju za katerega je značilno upodabljanje s črtami in ploskvami; slikoviti slog po Izidorju Cankarju za katerega je značilno upodabljanje z barvnimi in svetlobnimi lisami
SSKJ²
slóga -e ž (ọ̄)
stanje brez prepirov, nasprotovanj med ljudmi: med narodi bo zavladala sloga; pozvati ljudstvo k slogi; mati skrbi za slogo med otroki; bratska, družinska sloga; sloga in mir / živeti v ljubezni in slogi
● v slogi je moč dobri medsebojni odnosi med ljudmi povečajo njihovo učinkovitost
SSKJ²
slógan -a m (ọ̑)
kratko izražena programska misel: politični, reklamni slogan / uporabljati jezik sloganov
SSKJ²
slogáš -a m (á)
nav. slabš. kdor si zaradi trenutnih okoliščin ali koristi prizadeva za sodelovanje, povezovanje zlasti na političnem področju: je nepopravljiv slogaš
♦ zgod. pristaš slogaštva
SSKJ²
slogáštvo -a s (ȃ)
nav. slabš. sodelovanje, povezovanje zaradi trenutnih okoliščin ali koristi zlasti na političnem področju: boriti se proti slogaštvu; neiskreno, škodljivo slogaštvo
♦ zgod. skupna zmerna, prilagodljiva narodna politika staroslovencev in mladoslovencev od 1880 do 1890
SSKJ²
slogôven tudi slógoven -vna -o prid. (ō; ō)
nanašajoč se na slog: slogovna analiza črtic; slogovna enotnost dela; razložiti slogovne značilnosti preteklih dob / vaje za slogovni pouk pri slovenskem jeziku
    slogôvno tudi slógovno prisl.:
    skočil je slogovno slabše kot prvič; pisatelj je slogovno zanimiv
SSKJ²
slòj slôja m (ȍ ó)
1. navadno s prilastkom kar je v določeni debelini razprostrto po večji površini: na omari je ležal sloj prahu; vrhnji sloj tal / na juhi je plaval sloj maščobe
// kar je, se nahaja v taki obliki v drugi snovi, med drugo snovjo: sloji premoga so že tanki; pri kopanju so naleteli na sloj ilovice; debelina, nagib sloja
2. osebe, ljudje, povezani glede na socialni izvor, položaj v družbi: delavski, kmečki sloj prebivalstva / sloj izobražencev / vplivni družbeni sloji / izkoriščani sloji; najnižji sloj; privilegirani sloji; srednji sloj prebivalstva
♦ agr. kulturni sloj zemlje; geom. sloj prostor med sosednjima glavnima slojnima ravninama; gozd. mahovni sloj ki obsega vegetacijo tik nad tlemi; grad. nosilni sloj vozišča trajni sloj vozišča, ki se pri popravilu cest navadno ne menja; vezniški sloj sloj zidakov, položen prečno v zid; petr. sloj nahajališče, ki ima obliko plasti ali leče in se lahko gospodarsko izkorišča; talni sloj nad katerim ležijo vsi drugi sloji istih skladov; tekst. sloj vlakna, naložena v večji širini in debelini
SSKJ²
slôjast -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na sloj: slojasta zgradba plošč
♦ meteor. slojasti oblak oblak, ki ima obliko sloja
SSKJ²
slôjen in slójen -jna -o prid. (ō; ọ̑)
nanašajoč se na sloj: slojna debelina / slojna delitev prebivalcev
♦ geom. slojna ravnina vsaka od vodoravnih ravnin v kotirani projekciji; glavna slojna ravnina vsaka od vodoravnih ravnin v kotirani projekciji, ki so od projekcijske ravnine navzgor ali navzdol v enakih, določenih razdaljah
SSKJ²
slojevít -a -o prid. (ȋ)
ki je iz slojev: slojevit apnenec; slojevita tla / slojevita družba
SSKJ²
slojevítost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost slojevitega: slojevitost tal; slojevitost in razpokanost kamnin
♦ geogr. toplotna slojevitost razporejenost zračnih ali vodnih slojev z različno temperaturo; soc. (družbena) slojevitost razdeljenost družbe, skupin ljudi na posamezne družbene sloje
SSKJ²
slojíšče -a s (í)
petr. nahajališče rudnine v sloju, slojih: premogova slojišča
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slôjnat in slójnat -a -o prid. (ȏ; ọ̑)
ki je iz slojev: slojnate plošče; slojnata zemlja
SSKJ²
slôjnica in slójnica -e ž (ȏ; ọ̑)
1. naravna ravna ploskev v hribovitem svetu: pogozdovanje po slojnicah
2. črta na zemljevidu, ki veže kraje z isto nadmorsko višino, geogr. izohipsa: zemljevid z vrisanimi slojnicami
SSKJ²
slók -a -o prid. (ọ̑ ọ́)
1. knjiž. velik in suh: slok moški; mlado sloko dekle / razmerje med višino in težo pri slokih in čokatih ljudeh / sloki stebri vitki; visoke sloke smreke
2. nar. suh, shujšan: zaradi bolezni je zelo sloka; bil je srednje velik in slok kot trska
3. nar. kriv, upognjen: žival s slokim hrbtom; starka ima sloke prste
    slóko prisl.:
    sloko se držati
SSKJ²
slóka -e ž (ọ̄)
zool. ptica vlažnih gozdov z dolgim kljunom, Scolopax rusticola: streljati sloke
♦ zool. morska sloka majhna morska riba z velikimi očmi, rdečimi lisami in dvema različnima hrbtnima plavutma, Macrorhamphosus scolopax
SSKJ²
slókast -a -o prid. (ọ́)
nar. kriv, upognjen: krava s slokastim hrbtom
SSKJ²
slokonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima dolge in suhe noge: slokonoga čaplja
SSKJ²
slókost -i ž (ọ́)
knjiž. velikost in suhost: tesna uniforma je poudarjala njegovo slokost / slokost stebra vitkost
SSKJ²
slòn slôna m (ȍ ó)
1. zelo velika žival z okloma in trobcem: slon trobi; odrasel slon; čreda slonov; slon in slonica; lomastiš kot slon
● pog. delati iz komarja, muhe slona močno pretiravati; kožo ima debelo kot slon neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden
♦ zool. afriški slon večji slon z velikimi uhlji, štirimi prsti na sprednjih in tremi na zadnjih nogah, Loxodonta africana; indijski slon manjši slon z majhnimi uhlji, s petimi prsti na sprednjih in štirimi na zadnjih nogah, Elephas maximus; morski slon velikemu tjulnju podoben morski sesalec s kratkim debelim rilcem, Mirounga
2. ekspr. velik, neroden človek: ta slon bo vse podrl
SSKJ²
slônar tudi slonár -ja m (ȏ; á)
kdor goni, vodi slona: bil je izkušen slonar
SSKJ²
slônast -a -o prid. (ó)
ekspr. tak kot pri slonu: slonaste noge
SSKJ²
slônček -čka m (ȏ)
1. manjšalnica od slon: slonica in slonček
2. igrača, ki predstavlja slona: igrati se z gumijastim slončkom
SSKJ²
slonéti -ím nedov. (ẹ́ í) navadno s prislovnim določilom
1. biti v poševnem, nagnjenem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: sloneti na ograji, podboju; slonela je na okenski polici in gledala na ulico; sloneti ob drevesu, zidu; negibno sloneti / lestev sloni ob deblu; v kotu sloni puška / njegova roka je slonela na dekletovi rami / bolnik sloni na divanu, v naslanjaču sedi naslonjen; speči otrok sloni na materini roki
2. biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj: ostrešje sloni na nosilcih; balkon sloni na stebrih
3. nav. ekspr. biti v prostorsko neposrednem stiku s čim: hiša je z zadnjo stranjo slonela na pobočju / vas sloni v rebri
4. ekspr. biti, nahajati se: že spet sloni pri sosedi; kar naprej sloni v gostilni
5. navadno v zvezi z na imeti kaj za osnovo, izhodišče: državna ureditev sloni na demokraciji; predavanje sloni na novih podatkih; vse delo sloni na laboratorijskih raziskavah / publ. zaupanje delavcev vanj sloni na njegovem delu; ekspr. njun zakon sloni na laži odnosi v njunem zakonu niso pristni, iskreni
● ekspr. kaj pa sloniš, delaj lenariš; publ. vsa odgovornost sloni na nas mi smo za vse odgovorni; ekspr. vsa skrb sloni na materinih ramah za vse mora skrbeti mati; ekspr. dolgo je slonel nad knjigo jo bral, študiral
    sloné star.:
    ob oknu slone, je poslušala petje
    slonèč -éča -e:
    sloneč ob vežnih vratih, je gledal sprevod; objaviti na statistiki sloneče podatke; biti v slonečem položaju
SSKJ²
sloníca tudi slônica -e ž (í; ó)
samica slona: slonica z mladičem
SSKJ²
slonìč -íča m (ȉ í)
slonček: siv slonič
SSKJ²
slonílo -a s (í)
star. naslonjalo: stol brez slonila
SSKJ²
slônji -a -e prid. (ȏ)
nanašajoč se na slone: slonja ušesa / slonji mladič / slonja čreda / ekspr. njegova slonja hoja nerodna, okorna
SSKJ²
slonokoščén -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki je iz slonovine: slonokoščeni okrasni glavnički
● knjiž. živi v slonokoščenem stolpu zelo odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja
2. po barvi podoben slonovini: slonokoščena polt
SSKJ²
slonokoščenína -e ž (í)
knjiž. slonovina: izdelki iz slonokoščenine
SSKJ²
slonokoščevína -e ž (í)
knjiž. slonovina: ročaj iz slonokoščevine
SSKJ²
slônov -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na slone: slonov rilec / slonova kost zobovina slonovih oklov
● ekspr. ima slonovo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slonovína -e ž (í)
zobovina slonovih oklov: izdelki iz slonovine; njen obraz je bel kot slonovina
SSKJ²
slonovínast -a -o prid.(í)
1. ki je iz slonovine: slonovinast držaj, okvir
2. po barvi podoben slonovini: slonovinasto čelo
    slonovínasto prisl.:
    slonovinasto beli zobje
SSKJ²
slônovski -a -o prid. (ó)
ekspr. tak kot pri slonu: slonovska koža; njegove slonovske noge
SSKJ²
slòp slôpa m (ȍ ó)
grad. zid med dvema odprtinama, ki sta blizu druga drugi: slop med oknoma
♦ arhit. navadno prosto stoječ navpičen nosilni stavbni element, zlasti pravokotnega prereza
SSKJ²
slôpen -pna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na slop: slopna širina
♦ arhit. slopne arkade; slopna bazilika bazilika, ki ima namesto stebrov slope
SSKJ²
slovakístika -e ž (í)
veda o slovaškem jeziku in književnosti: bohemistika in slovakistika
SSKJ²
slovanízem -zma m (ī)
jezikosl. element slovanskih jezikov v kakem drugem jeziku; slavizem: slovanizmi v madžarščini / slovanizmi v slovenščini
SSKJ²
slovanofíl -a m (ȋ)
kdor se navdušuje za slovansko kulturo: ruski slovanofili; načela slovanofilov
● knjiž. kot slovanofil je opeval ruske mužike kot slavjanofil
SSKJ²
slovanofílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na slovanofile: slovanofilski pesnik / slovanofilske ideje
SSKJ²
slovanofílstvo -a s (ȋ)
slovanofilska miselnost: bil je znan po svojem slovanofilstvu
SSKJ²
slovánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Slovane: slovanski jeziki, narodi; slovanska književnost; slovanska pradomovina / slovanska čustvenost; slovansko gostoljubje / slovansko bogoslužje bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku
♦ lit. slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor; rel. slovanska apostola Ciril in Metod; šah. slovanska obramba otvoritev igre s kmetom pred damo, pri čemer črni ne sprejme ponujene žrtve belega kmeta; zgod. slovanska desetina cerkvena desetina, za tretjino manjša od navadne cerkvene desetine, ki so jo Slovani dajali od začetka pokristjanjevanja do 11. stoletja
    slovánsko prisl.:
    slovansko gostoljubna hiša
SSKJ²
slovánstvo -a s (ȃ)
lastnosti, značilnosti Slovanov: v dramah Čehova se čuti pravo slovanstvo; njegovo slovanstvo mu je ugajalo / vpliv slovanstva slovanske kulture, miselnosti / zahodno slovanstvo zahodni Slovani
SSKJ²
slovánščina -e ž (ȃ)
jezikosl., v zvezah: alpska slovanščina jezik slovanskih naseljencev v Alpah in na Krasu od srede 8. do 11. stoletja; cerkvena slovanščina obredni slovanski jezik od 12. stoletja dalje; stara cerkvena slovanščina slovanski knjižni jezik, zapisan v 10. in 11. stoletju
SSKJ²
slovár -ja m (á)
1. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene: slovar ima sto tisoč besed; izdati, sestavljati slovar; prevajati s slovarji; obsežen slovar / na koncu knjige je slovar seznam s tako razvrščenimi in pojasnjenimi besedami / enojezični, narečni, pravopisni, tehniški slovar; elektronski slovar slovar v elektronski izdaji; enozvezkovni slovar slovar, ki, navadno po združitvi predhodnih, v daljšem časovnem obdobju izdanih posameznih delov, izide v enem zvezku, eni knjigi; slovensko-nemški slovar; slovar tujk / knjiž. poučni slovar enciklopedija, leksikon / Slovar slovenskega knjižnega jezika
♦ jezikosl. avtorski slovar ki vsebuje besede določenega avtorja; etimološki, frekvenčni, informativno-normativni slovar; obrnjeni slovar odzadnji slovar; odzadnji slovar urejen po absolutnem abecednem redu od zadnjega konca besede; razlagalni slovar; slikovni slovar v katerem so pojmi ponazorjeni s slikami in poimenovani; zgodovinski slovar
2. nav. ed. besedni zaklad: imeti bogat slovar / njen slovar ni bil ravno izbran
● ekspr. besede nemogoče ni v njegovem slovarju odločen je narediti tudi na videz nemogoče stvari; ekspr. če to povemo v ekonomskem slovarju tako, kot pravijo ekonomisti
SSKJ²
slovárček -čka m (á)
manjšalnica od slovar: slovensko-nemški slovarček / žepni slovarček; slovarček tujk
SSKJ²
slovarístika -e ž (í)
dejavnost, ki se ukvarja s pisanjem slovarjev: sodobna slovenska slovaristika; temelji slovaristike / korpusna slovaristika; študij specializirane slovaristike
SSKJ²
slovárnik -a m (ȃ)
nav. ekspr. kdor se (poklicno) ukvarja s sestavljanjem, pisanjem slovarjev; slovaropisec: slovenski slovničarji in slovarniki
SSKJ²
slovaropísec -sca m (ȋ)
kdor se (poklicno) ukvarja s sestavljanjem, pisanjem slovarjev; leksikograf: jezikoslovec in slovaropisec
SSKJ²
slovaropísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na slovaropisje: slovaropisna pravila / slovaropisna tradicija
SSKJ²
slovaropísje -a s (ȋ)
pripravljanje, sestavljanje, pisanje slovarjev: ukvarjati se s slovaropisjem
// veda o tem:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slovaroslôvje -a s (ȏ)
veda o besednem zakladu kakega jezika; leksikologija
SSKJ²
slovárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na slovar: upoštevati slovarsko gradivo / biti v skladu s slovarskimi načeli / slovarski del pravopisa
SSKJ²
slovárstvo -a s (ȃ)
slovaropisje: predavanje o slovenskem slovarstvu
SSKJ²
slováščina -e ž (ȃ)
slovaški jezik: prevesti iz slovaščine
SSKJ²
slováški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Slovake ali Slovaško: slovaški jezik; slovaška književnost / slovaški ljudski plesi
SSKJ²
slovénica -e ž (ẹ́)
črkopis, ki se rabi pri Slovencih: slovenica je prirejena iz gajice
SSKJ²
slovénika -nik s mn., daj. slovénikam, mest. slovénikah, or. slovénikami (ẹ́ ẹ̑, daj., mest., or. ẹ́)
lit. dela v slovenskem jeziku in dela o slovenskem jeziku, književnosti: proučevati slovenika
SSKJ²
sloveníst -a m (ȋ)
strokovnjak za slovenistiko: sestanek slovenistov / seminar za profesorje sloveniste
SSKJ²
slovenístičen -čna -o (í)
pridevnik od slovenistika: revija objavlja slovenistične in slavistične razprave
SSKJ²
slovenístika -e ž (í)
veda o slovenskem jeziku in književnosti: slovenistika in germanistika / diplomirati iz slovenistike
SSKJ²
slovenístka -e ž (ȋ)
strokovnjakinja za slovenistiko: slovenistka in etnologinja / diplomirana slovenistka
SSKJ²
slovenítelj -a m (ȋ)
knjiž. prevajalec v slovenski jezik: prvi slovenitelj Goetheja
SSKJ²
slovenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od sloveniti: slovenitev znanega romana / primerjati slovenitve z izvirnikom
SSKJ²
slovéniti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. prevajati v slovenski jezik: sloveniti naravoslovne knjige / sloveniti nemški dopis
2. delati kaj slovensko: sloveniti besedni zaklad
SSKJ²
slovenizácija -e ž (á)
glagolnik od slovenizirati: slovenizacija nemških kolonistov / slovenizacija šolstva je potekala počasi / slovenizacija krajevnih imen
SSKJ²
slovenízem -zma m (ī)
jezikosl. element slovenščine v kakem drugem jeziku: slovenizmi v furlanščini
SSKJ²
slovenizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. delati kaj slovensko: slovenizirati obmejne kraje; nemški priseljenci so se slovenizirali / šolstvo se je polagoma sloveniziralo
2. prevajati v slovenski jezik; sloveniti: slovenizirati članek
SSKJ²
slovénjenje -a s (ẹ̄)
glagolnik od sloveniti: slovenjenje antičnih literarnih del / težave pri slovenjenju strokovnih besed iz tujih jezikov / slovenjenje priseljencev
SSKJ²
slovénještájerski -a -o prid. (ẹ̄-ȃ)
star. nanašajoč se na slovenski del Štajerske v stari Avstriji; spodnještajerski: slovenještajerski kraji
SSKJ²
slovénji -a -e prid. (ẹ̄)
nar. koroško slovenski: slovenje knjige; prisl.: govoriti po slovenje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slovénka -e ž (ẹ́)
okrasna enoletna rastlina z raznobarvnimi lijakastimi cveti, vrtn. petunija: slovenke lepo cvetijo
SSKJ²
slovénski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na Slovence ali Slovenijo: prevesti v slovenski jezik; slovenska književnost / slovenski film; slovensko berilo za šesti razred; slovensko-nemški slovar / dela slovenskih impresionistov; slovenski narod; slovensko delavstvo / slovenska narodna zavest / slovenska dežela; slovenska Koroška / izobesiti slovensko zastavo / Slovenske gorice; Slovenska matica; Slovenska ljudska stranka
● ekspr. rodila ga je slovenska mati je Slovenec; hoditi v slovenske šole v šole s slovenskim učnim jezikom
♦ um. (slovenska) moderna moderna, kot jo predstavljajo zlasti Cankar, Murn, Kette in Župančič; vet. slovensko govedo govedo rumenkasto bele barve; marijadvorsko govedo
    slovénsko prisl.:
    govoriti (po) slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski
    slovénski -a -o sam.:
    rad bi bral kaj slovenskega; šol. žarg. ta teden bomo pisali slovensko slovensko šolsko nalogo
SSKJ²
slovénskost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost slovenskega: slovenskost koroške literature; slovenskost napevov
SSKJ²
slovénskoštájerski -a -o prid. (ẹ̄-ȃ)
nanašajoč se na slovenski del Štajerske v stari Avstriji; spodnještajerski: narodnostni boji v slovenskoštajerskih mestih
SSKJ²
slovénstvo -a s (ẹ̑)
1. pripadnost slovenskemu narodu: Trubar povsod poudarja slovenstvo; biti ponosen na svoje slovenstvo
● ekspr. biti na mrtvi straži slovenstva za vsako ceno biti Slovenec na določenem, zelo izpostavljenem ozemlju
// slovenska kultura in miselnost: slovenstvo ni izginilo v nemštvu; poveličevati za slovenstvo zaslužne može
2. ekspr. prebivalci slovenske narodnosti: ljudstvo je v Linhartovem času pomenilo slovenstvo, gospoda nemštvo; bilo je, kot da se je v čitalnici zbralo vse slovenstvo
SSKJ²
slovénščina -e ž (ẹ́)
slovenski jezik: slovenščina se razvija; govoriti, obvladati, razumeti slovenščino; uporabljati v šolah in uradih slovenščino; prevesti v slovenščino; čista, lepa, slaba slovenščina; profesor slovenščine; ljubezen do slovenščine; skrb za pravilno slovenščino / časopisna, knjižna, odrska slovenščina; pomorska, tehniška slovenščina / prvo uro je bila slovenščina pouk tega jezika
SSKJ²
slôves tudi slovès -ésa m (ó ẹ́; ȅ ẹ́)
1. splošno priznanje velike vrednosti ali veljave: njegov sloves je bil velik; izgubiti sloves; tekmovalka je potrdila svoj sloves in dosegla prvo mesto; pridobiti si sloves / sloves mu je prinesel že prvi film že s prvim filmom je zaslovel; bil je znanstvenik svetovnega slovesa
2. navadno s prilastkom splošno znano, ustaljeno mnenje o čem, navadno zelo pozitivno: sloves tovarne je še vedno velik / imeti, uživati sloves dobrega gospodarja
● star. naša hiša bo zaradi tebe prišla v slab sloves na slab glas; ekspr. ta del ceste ima žalosten sloves na njem se zgodi veliko prometnih nesreč; star. o Ribničanih je šel sloves, da so prebrisani se je govorilo
SSKJ²
slovésen -sna -o prid., slovésnejši (ẹ́)
1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: prirediti slovesen sprejem; slovesna umestitev novega rektorja; slovesno odprtje razstave / slovesno kosilo
♦ rel. slovesna maša
// ki se opravlja javno in z veliko dostojanstvenostjo, resnostjo: slovesna zaobljuba / slovesna izjava javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi / dali so slovesno obljubo, da bo delo pravočasno opravljeno slovesno so obljubili
2. ki izraža vzvišenost, dostojanstvenost in resnost: slovesen nastop; govor, pogreb ni bil preveč slovesen; slovesno občutje; v dvorani je bilo zelo slovesno / njegov glas je bil tih in slovesen; oče je s slovesnimi kretnjami nalival vino / slovesen slog; pren., ekspr. slovesen mir, molk
    slovésno prisl.:
    držal se je zelo slovesno; slovesno izjaviti, obljubiti; dan državnosti so slovesno proslavljali
SSKJ²
slovésnost -i ž (ẹ́)
1. lastnost, značilnost slovesnega: slovesnost dogodka, govora / njegovo vedenje je bilo brez slovesnosti; obraz mu je žarel v slovesnosti / slovesnost je že v naravi tega igralca
2. prireditev, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: slovesnost se je začela ob devetih; prirediti, voditi slovesnost; počastiti slavljence z intimno, kratko slovesnostjo / cerkvena, šolska slovesnost; jubilejna, pogrebna, žalna slovesnost
SSKJ²
slovéti -ím nedov. (ẹ́ í)
biti splošno znan zaradi izrednih uspehov, lastnosti, kakovosti: igralka že dolgo slovi; ta gostilna je nekdaj zelo slovela / hotel slovi zaradi dobre kuhinje; Bled slovi po svoji lepoti; iron. slovela je po opravljivosti; slovi kot dober zdravnik
    slovèč -éča -e:
    kraj, sloveč po svojih znamenitostih; sloveč pianist
SSKJ²
slovínščina -e ž (ȋ)
jezikosl. slovansko narečje, ki se je govorilo severozahodno od Gdanska:
SSKJ²
slovít -a -o prid., slovítejši (ȋ)
ki se mu splošno priznava velika vrednost ali veljava: slovit pevec, šahist, vojskovodja; slovita igralka, smučarka / ekspr.: slovita pesem; slovito letovišče
SSKJ²
slôvka -e ž (ȏ)
zastar. zlog1: jecljati nerazumljive slovke
SSKJ²
slovkováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. zlogovati: slovkovati besedo
    slovkováje :
    slovkovaje brati
SSKJ²
slôvnica -e ž (ȏ)
sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov: učiti se, znati slovnico; slovnica nemškega, slovenskega jezika; pouk slovnice
// veda o tem: ukvarjati se s slovnico / primerjalna slovnica slovanskih jezikov / slovnica za šesti razred učbenik slovnice
♦ jezikosl. normativna slovnica ki določa, katera jezikovna sredstva, možnosti se smejo, morajo uporabljati v določenem knjižnem jeziku; opisna slovnica ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; zgodovinska slovnica ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika
SSKJ²
slôvničar -ja m (ȏ)
strokovnjak za slovnico: prvi slovenski slovničar
SSKJ²
slôvničarski -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na slovničarje: slovničarsko delo / ekspr. slovničarsko dlakocepstvo
SSKJ²
slôvničen -čna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na slovnico: slovnična pravila / popraviti slovnične in stilistične napake
♦ jezikosl. slovnični pomen pomen besede, manjše jezikovne enote, ki označuje slovnične kategorije, odnose; slovnični spol značilnost samostalniške besede, ki jo navadno kaže končnica pridevniške besede ob njej; slovnična analiza stavčna analiza; spol, število, vid in druge slovnične kategorije
    slôvnično prisl.:
    ta stavek slovnično ni pravilen
SSKJ²
slôvniški -a -o prid.(ȏ)
slovničen: slovniška pravila
    slôvniško prisl.:
    pisati v slovniško pravilnem jeziku
SSKJ²
slôvo1 -a s (ȏ) zastar.
1. beseda2: spregovoril je z glasnimi slovi
2. črka: vklesano slovo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slovó2 -ésa s (ọ̑ ẹ̄)
1. pozdrav, pozdravljanje pri odhodu, navadno s stiskom roke: slovo je bilo prisrčno; oditi brez slovesa; pomahati v slovo; hladno, kratko, žalostno slovo; slovo od sosedov in prijateljev / dali so si roke v slovo / tujemu državniku so pripravili prisrčno slovo
// nav. ekspr. ločitev, odhod: njegovo nenadno slovo je vse presenetilo / ob slovesu, pri slovesu je bilo vsem hudo; slovo od doma je bilo mejnik v njegovem življenju / star. naše slovo bo kratko ne bomo dolgo ločeni / prijateljevo slovo smo praznovali dolgo v noč / kot napis na žalnem vencu dragi sestri v slovo
2. ekspr., v zvezi z od izraža prenehanje obstajanja česa: slovo od najine ljubezni; slovo od mladosti; hladna jutra že napovedujejo slovo od poletja / v istem času se je začelo tudi pesnikovo slovo od dekadence
3. nar. vzhodnoštajersko omejen, neumen človek: zakaj pa je prišlo to slovo k hiši
● dati slovo ekspr. tudi tej razvadi bom dal slovo se je bom odvadil; star. dal je svetu slovo umrl je; ekspr. tekmovalnemu športu je dal slovo prenehal je tekmovati; ekspr. tujini je dal kmalu slovo odšel, odpotoval je iz tujine; star. od dekleta sem dobil slovo poslovilno pismo; star. jemati, vzeti slovo (od koga, česa) poslavljati, posloviti se; star. dati komu roko k slovesu v slovo, za slovo; prišel sem po slovo se poslovit; ekspr. spregovoriti v zadnje slovo ob pogrebu; vznes. prišla je ura slovesa zdaj se moramo posloviti
♦ etn. pesem v spomin nenadoma, v nesreči umrlemu
SSKJ²
slôvstvece in slôvstevce -a [slou̯stvəce; slou̯stəu̯ce] s (ȏ)
ekspr. manjšalnica od slovstvo: zgodnja dela našega slovstveca
SSKJ²
slôvstven -a -o prid.(ȏ)
nanašajoč se na slovstvo: novejši slovstveni tokovi / slovstveni krožek; slovstvena priloga časopisa / slovstveni kritik; slovstvena zgodovina
    slôvstveno prisl.:
    slovstveno delovati; slovstveno razgledani ljudje
SSKJ²
slôvstvenik -a m (ȏ)
knjiž. književnik, literat: znan slovstvenik in poznavalec jezika; dela slovenskih slovstvenikov
SSKJ²
slôvstvenokrítičen -čna -o prid. (ȏ-í)
knjiž. literarnokritičen: slovstvenokritična merila
SSKJ²
slôvstvenost -i ž (ȏ)
knjiž. književnost, literatura: narod z bogato slovstvenostjo
SSKJ²
slôvstvenozgodovínski -a -o prid. (ȏ-ȋ)
knjiž. literarnozgodovinski: slovstvenozgodovinski pregled
SSKJ²
slôvstvo -a s (ȏ)
književnost, literatura: priljubljena dela svetovnega slovstva; slovstvo 16. stoletja; zgodovina slovenskega slovstva / potopisno slovstvo / lepo slovstvo leposlovje; strokovno slovstvo strokovna literatura
♦ lit. ljudsko slovstvo celota iz ljudskega ustnega izročila zapisanih del, ki so nastajala zlasti med 16. in 18. stoletjem; rokopisno slovstvo celota z roko pisanih del, nastalih zlasti v srednjem veku
SSKJ²
slovstvovánje -a s (ȃ)
knjiž. književno, literarno delovanje, ustvarjanje: vrnil se je na področje, kjer je začel svoje slovstvovanje; proučevati Trubarjevo slovstvovanje
SSKJ²
slow food slow fooda [slôu̯ fúd-] m (ȏ, ȗ)
način počasnega prehranjevanja, povezan z zdravo, raznoliko, lokalno hrano in izbrano pijačo: v slow foodu ne uživa najbolj; strokovnjak za slow food; v prid. rabi: pripraviti slow food zajtrk; slow food večerja
SSKJ²
slowfox -a [slôu̯fóks] m (ȏ-ọ̑)
počasni fokstrot:
SSKJ²
slóžen -žna -o prid., slóžnejši (ọ́ ọ̄)
katerega člani se ne prepirajo, si ne nasprotujejo: složen kolektiv; složna družina / složni sosedi; če bomo složni, bo naloga hitro opravljena; tudi v težavah so ostali složni / kot poziv bodimo složni
// ki poteka brez prepirov, nasprotovanj: složna akcija; složno delo / složno življenje
● star. vsi so (si) složni v tem, da je knjiga izvrstna edini
    slóžno prisl.:
    složno delati; složno živeti s sostanovalci
    ●     složno odpravljati slabosti skupaj; složno zahtevati kaj soglasno
SSKJ²
slóžnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost složnega: uspeh je odvisen tudi od složnosti vseh zaposlenih / ekspr. v vasi je vladala složnost / družina živi v složnosti
SSKJ²
slučáj -a m (ȃ)
kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev: samo slučaj ga je pripeljal na pravo sled / verjetno je tudi tukaj pomagal slučaj; ekspr. igra slučaja / v povedni rabi: to je bil samo slučaj; ni slučaj, da so o tem toliko pisali; ekspr. to je čuden, gol, zanimiv slučaj
● ekspr. slučaj je hotel, da sediva skupaj nepričakovano, nehote sediva skupaj; zastar. kakor je bil to slučaj takrat kakor je bilo takrat; zastar. tudi jaz sem doživel podoben slučaj nekaj podobnega; publ. tega v nobenem slučaju ne bomo upoštevali nikakor; publ. bilo je veliko smrtnih slučajev primerov; publ. v tem slučaju ima prednost nasprotni igralec v takih okoliščinah; publ. za vsak slučaj grem še enkrat pogledat zaradi popolne gotovosti, pomirjenosti; publ. v slučaju slabega vremena prireditve ne bo če bo slabo vreme; ob slabem vremenu
SSKJ²
slučájen -jna -o prid. (ȃ)
ki je posledica povezave, sovpada nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev: ta pojav ni slučajen; biti vesel slučajnega srečanja / slučajni mimoidoči; slučajna najdba
♦ filoz. slučajni pojav pojav, ki bi bil lahko pri istih pogojih tudi drugačen; slučajna lastnost lastnost, brez katere kaj lahko je, obstaja; gozd. slučajni gozdni donos donos od nepredvidenih posekov zaradi vetra, snega; mat. slučajni dogodek dogodek, za katerega se ne da vnaprej napovedati, ali se bo zgodil ali ne
    slučájno prisl.:
    slučajno sem prebral, da zvečer predstava odpade; slučajno se spomniti česa; čisto slučajno sem izvedel za to službo
    ●     pog. tja ne grem več, niti slučajno ne nikakor ne; sam.: v tem ni nič slučajnega
SSKJ²
slučájnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost slučajnega: moti me slučajnost izbora; slučajnost njegovega prestopka je očitna / roman prikazuje junaka, ki bi bil rad vzvišen nad slučajnostmi življenja
● zastar. zadnja točka na sestankih so običajno slučajnosti je razno
♦ filoz. dejstvo, da nekaj je, pa bi lahko ne bilo, ali da je takšno, pa bi lahko ne bilo takšno
SSKJ²
slučájnosten -tna -o prid. (ȃ)
knjiž. nanašajoč se na slučajnost: tako dolg pesnikov ustvarjalni premor gotovo ni bil slučajnosten / slučajnostni vzorec
SSKJ²
slúga -e tudi -a m (ú)
1. stalno najet moški za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo: sluga je prižgal luči; pozvoniti slugi / vojaški sluga vojak, dodeljen častniku za osebno strežbo / star., kot vljudnostna fraza: sluga pokoren; sluga ponižen
● ekspr. hotel je, da bi bili vsi njegovi sluge da bi mu vsi stregli
2. nekdaj kdor v kaki ustanovi, podjetju opravlja pomožna dela: sluga je položil akte na mizo / občinski, sodni, šolski sluga
3. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: njegovi sluge se mu v vsem pokoravajo / okupatorjevi sluge
SSKJ²
slúginja -e ž (ú)
nekdaj ženska, ki v kaki ustanovi, podjetju opravlja pomožna dela: sluginja je odprla šolska vrata
SSKJ²
slúgov -a -o (ú)
pridevnik od sluga: slugovo delo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slúh -a m (ȗ)
čut za zaznavanje zvočnih dražljajev: sluh mu je hitro pešal; tako visokega zvoka s sluhom ne zaznamo; imeti dober, oster sluh; okvare, poškodbe sluha; sluh, vid in drugi čuti / napenjal je sluh, da bi slišal ušesa
● zastar. razširiti sluh o zaroti govorice; izginili so brez dúha in sluha neznano kam, brez sledu; zastar. biti na sluhu biti znan, sloveti po čem; knjiž. zgodba je napisana s tankim umetniškim sluhom čutom
SSKJ²
sluhonémost -i ž (ẹ̄)
knjiž. nemost brez gluhosti: sluhonemost otroka
SSKJ²
sluhovòd -óda m (ȍ ọ́)
cevasti del ušesa med uhljem in bobničem: očistiti sluhovod / zunanji sluhovod
SSKJ²
slum -a [slám] m (ȃ)
mestna četrt, v kateri živi revno prebivalstvo: naraščanje prestopništva v slumih
SSKJ²
slúp -a m (ȗ)
navt. enojamborna jadrnica z glavnim jadrom in flokom: slup je odplul iz zaliva
SSKJ²
slušálka -e ž (ȃ)
1. nav. mn. priprava za poslušanje, ki se da na ušesa in spreminja električno nihanje v zvoke: natakniti slušalke; radiotelegrafist je snel slušalko z ušesa; poslušati glasbo s slušalkami / (telefonska) slušalka ima mikrofon in slušalko
2. del telefonskega aparata iz priprave za poslušanje in mikrofona: dvignila je slušalko; obesiti, položiti slušalko na vilice; govoriti v slušalko / (telefonska) slušalka
♦ med. (zdravniška) slušalka stetoskop
SSKJ²
slušálo -a s (á)
1. priprava za poslušanje v obliki lijaka, ki okrepi zvok: zaradi naglušnosti poslušati s slušalom / položiti slušalo na vilice slušalko
♦ med. (zdravniško) slušalo stetoskop
2. zool. organ za sluh, zlasti pri žuželkah: zgradba slušala; slušalo in sestavljeno oko / bobničasto slušalo
SSKJ²
slušátelj -a m (ȃ)
1. kdor obiskuje predavanja na višji ali visoki šoli: biti slušatelj; slušatelji prvega letnika; slušatelj prava; vpis slušateljev / izredni slušatelj ki sme delati izpite brez rednega obiskovanja predavanj; redni slušatelj
2. kdor posluša, navadno kot udeleženec različnih posvetovanj, seminarjev: po predavanju so slušatelji živahno razpravljali
SSKJ²
slušáteljica -e ž (ȃ)
1. ženska, ki obiskuje predavanja na višji ali visoki šoli: slušateljica tretjega letnika / izredna slušateljica ki sme delati izpite brez rednega obiskovanja predavanj; redna slušateljica
2. ženska, ki posluša, navadno kot udeleženka različnih posvetovanj, seminarjev: slušateljice krožka
SSKJ²
slušáteljstvo -a s (ȃ)
slušatelji: na tem oddelku je vedno veliko slušateljstva
SSKJ²
slúšati -am nedov. (ú)
star. poslušati: radi slušamo lepo petje / mati je tiho slušala njegove proseče besede / slušal je očetov nasvet / slušati starše, učitelje / slušaj, dečko, resno mislim
SSKJ²
slúšen -šna -o prid. (ū)
nanašajoč se na sluh: slušni dražljaj; slušne okvare; slušne zaznave; slušna in govorna prizadetost / slušni živec / slušni tip človeka tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar sliši / slušna igra radijska igra
♦ anat. slušne koščice koščice v srednjem ušesu, ki prenašajo tresljaje z bobniča v notranje uho; fiz. slušni prag najmanjša jakost zvoka, ki je s sluhom še zaznavna; med. slušni aparat majhna elektronska naprava, ki naglušnim okrepi zvočne dražljaje; psiht. slušna halucinacija
    slúšno prisl.:
    slušno prizadet otrok
SSKJ²
slúšnost -i ž (ū)
knjiž. akustičnost: slušnost dvoran, predavalnic / preizkušanje slušnosti oddajnika slišnosti
SSKJ²
slút -a m (ȗ) star.
1. slutnja: obšel ga je slut, da bo kmalu umrl
2. navadno s prilastkom sposobnost za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov; čut: imeti slut za lepoto
SSKJ²
slúten -tna -o prid. (ū)
knjiž. ki se da slutiti: dogodki, ki naj bi sledili temu pogovoru, so bili komaj slutni
SSKJ²
slútenje -a s (ū)
glagolnik od slutiti: nejasno slutenje; slutenje nevarnosti
SSKJ²
slútenjski -a -o [slutənjski] prid.(ū)
nanašajoč se na slutnjo: slutenjsko dojemanje; imeti slutenjske sposobnosti / Cankarjev slutenjski svet
    slútenjsko prisl.:
    pesnik je slutenjsko, skoraj preroško govoril o prihodnosti svojega naroda; slikar je bistvo portretiranca občutil slutenjsko intuitivno
SSKJ²
slúti slôvem tudi slújem nedov. (ú ó, ú) zastar.
1. sloveti: njegovo vino je slulo daleč naokrog / slul je kot dober pevec
2. zlasti pri napovedovanju imeti naslednjo vsebino, biti tak: pregovor slove: rana ura, zlata ura; naprej, je slulo povelje
SSKJ²
slutíti in slútiti -im nedov. (ī ú ū)
1. na osnovi nedoločnih razlogov imeti občutek, misliti, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega: slutili smo nevarnost in se umaknili; za tem slutim prevaro; slutila je, da ne bo dolgo živela / slutim, da se mu je zgodilo nekaj hudega; zaradi teme stražarja nisem videl, samo slutil sem ga pod drevesom / živali že vnaprej slutijo potres
// na osnovi določenih dejstev pričakovati, predvideti kaj: slutil je, da bo postala dobra pianistka / slutimo pomlad; slutim sneg / ekspr. v tem otroku je slutil veliko igralsko nadarjenost
2. nedoločno kaj vedeti, si predstavljati: samo slutili smo, kaj jo muči; razumel je tisto, kar so drugi le slutili; nisem natančno vedel, slutil pa sem, zakaj si se tako odločil / slutila sem, da ste že doma zdelo se mi je
3. nav. ekspr. nejasno, nedoločno zaznavati: v globeli slutimo potok; vrhove gor v daljavi komaj slutimo / v njegovem odgovoru je bilo slutiti jezo
    slutèč -éča -e:
    okradli so ga, ko se je zvečer nič hudega sluteč vračal domov; sluteč svoj poraz, je nehal igrati
    slúten -a -o:
    sluteni dogodki so se uresničili
SSKJ²
slútnja -e ž (ū)
1. navadno s prilastkom nedoločen občutek, nedoločna misel, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega: mučijo me hude slutnje; obšla me je slutnja, da mi nekaj prikrivajo; ekspr. prevzele so ga črne slutnje; ni se mogel znebiti neprijetnih slutenj; slutnja smrti / pesn. slutnja prihodnje sreče / s slutnjo, da se ne bosta nikoli več videla, se je poslavljal
2. ekspr. pojavitev, začetek česa v majhni stopnji: topel vetrič vzbuja spomladanske slutnje; delo izraža šele slutnje socialne revolucije
● ekspr. niti najmanjše slutnje nimam, kako naj to uredim ne morem si predstavljati, ne vem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slútnjema prisl. (ȗ)
knjiž. s slutnjo, v slutnji: slutnjema ga je poslušal
SSKJ²
slútnost -i ž (ū)
knjiž. sposobnost za slutenje: umetnikova slutnost
SSKJ²
slútoma prisl. (ȗ)
knjiž. s slutnjo, v slutnji: slutoma pričakovati
SSKJ²
slúz1 -a m (ȗ)
1. brezbarvna lepljiva tekočina, ki jo izločajo sluzne žleze: izločati sluz; izkašljeval je gnoj in sluz; želodčni sluz
♦ med. nožnični sluz
// tej podobna tekočina: s sluzom pokrite alge
2. s prilastkom gostljata jed iz razkuhanega riža, ješprenja: skuhati otroku rižev sluz
SSKJ²
slúz2 -í in -i ž (ȗ)
1. brezbarvna lepljiva tekočina, ki jo izločajo sluzne žleze: sluz vlaži stene votlih organov; izkašljati, pljuniti sluz; plast sluzi / želodčna, žrelna sluz
♦ med. vzeti bris sluzi
// tej podobna tekočina: odstraniti jegulji sluz s kože
2. s prilastkom gostljata jed iz razkuhanega riža, ješprenja: riževa sluz
SSKJ²
slúza -e ž (ú)
zastar. sluz2: kri in sluza / kamenje je bilo pokrito s sluzo
SSKJ²
slúzast -a -o prid. (ū)
1. pokrit s sluzom: sluzasta goba; sluzasta koža, riba / ekspr. cesta je sluzasta spolzka
2. podoben sluzu: sluzast izcedek; zelena sluzasta voda; sluzasto blato / želodčne stene pokriva sluzasta plast sluznata, sluzna / ekspr. sluzasta megla vlažna
● slabš. sluzast glas pretirano prijazen, priliznjen
SSKJ²
slúzav -a -o prid. (ú)
1. ki vsebuje sluz: sluzavo bolnikovo blato
2. sluzast: sluzava koža / sluzava voda / sluzav ovoj sluznat, sluzen
SSKJ²
slúzavka -e ž (ú)
nav. mn., bot. glive, ki živijo na gnilem listju in štorih in se lahko premikajo, Myxomycetes: plesnivke in sluzavke / glive sluzavke
SSKJ²
slúzavost -i ž (ú)
lastnost, značilnost sluzavega: sluzavost bolnikovega blata / sluzavost rib
SSKJ²
slúzek -zka -o prid. (ú)
knjiž. sluzast: sluzka goba
SSKJ²
slúzen -zna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na sluz: sluzen ovoj; sluzna prevleka / zastar. sluzna riba sluzasta
♦ anat. sluzna žleza žleza, ki izloča sluz
SSKJ²
slúzenje -a s (ú)
pojavljanje, nastajanje morske sluzi iz lepljive snovi, ki jo izloča rastlinski plankton: sluzenje morja je za kopalce neprijetno; posledice sluzenja morja
SSKJ²
sluzéti -ím nedov. (ẹ́ í)
star. cediti se, mezeti: iz rane je še vedno sluzel gnoj
SSKJ²
slúziti -im nedov. (ú ȗ)
delati sluzasto: voda sluzi kamenje
    slúziti se 
    izločati sluz, tekočino: rana se sluzi
SSKJ²
slúznat -a -o prid. (ȗ)
1. ki je iz sluza: jajčeca obdaja sluznat ovoj; opazovati sluznate kepe v vodi
// ki vsebuje sluz: bolnik ima sluznato blato
2. sluzast: sluznate gobe / sluznata juha
SSKJ²
slúznica -e ž (ȗ)
plast na notranji strani votlih organov, v kateri so žleze, ki izločajo sluz: sluznica obdaja nosno votlino; plini dražijo sluznico dihalnih organov; bleda, nabrekla, vlažna sluznica; prekrvljenost, vnetje sluznice / črevesna, nosna, želodčna sluznica
SSKJ²
slúzničen -čna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na sluznico: sluznične gube / vlažna sluznična površina
♦ anat. sluznične resice
SSKJ²
slúznik -a m (ȗ)
anat. s tekočino napolnjena vrečica med mišico in kostjo, navadno ob sklepu: sluzniki olajšujejo drsenje mišic ob kosti
SSKJ²
sluznína -e ž (ī)
biol. glavna sestavina sluza: sluznina v slini, želodčnem soku
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
služáben -bna -o prid. (á ā)
zastar. služabniški: služabne sobe / služabni ljudje služabniki
SSKJ²
služábnica -e ž (ȃ)
1. stalno najeta ženska za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo: imeti, najeti služabnico; grofova služabnica; bila je služabnica v sodnikovi hiši
2. ekspr., s prilastkom ženska, ki vneto, prizadevno dela, deluje za kaj: služabnica poezije
● evfem. služabnica ljubezni vlačuga, prostitutka
SSKJ²
služábnik -a m (ȃ)
1. stalno najet moški za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo: imeti, najeti služabnike; grajski služabniki; stregel je livriran služabnik
2. ekspr., s prilastkom kdor vneto, prizadevno dela, deluje za kaj: zvest služabnik gledališča, medicine / biti služabnik lepe besede
● star. služabnik božji duhovnik; star. cesarski služabnik državni uradnik; star. to so satanovi služabniki hudobni, zlobni ljudje; star. služabnik pravice stražnik, orožnik
SSKJ²
služábniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na služabnike: služabniški prostori / služabniško vedenje
SSKJ²
služábništvo -a s (ȃ)
služabniki: gospodar je sklical služabništvo
● knjiž. njegovo služabništvo pri tem gospodarju je trajalo deset let služba, služenje
SSKJ²
slúžba -e ž (ȗ)
1. delo na podlagi delovnega razmerja: dobiti, imeti, iskati, izgubiti, odpovedati službo; biti brez službe; odpustiti, ekspr. napoditi koga iz službe; biti ob službo; sprejeti koga v službo / priložnostna, stalna, začasna služba / pisar. nastop službe takoj, plača po dogovoru
// opravljanje takega dela: ta teden nimam službe; službo jemlje resno, zavzeto; za danes smo službo končali, ekspr. odbrenkali / dežurna služba; nočna služba / voziti se v službo; zamuditi službo začetek delovnega časa / opravljati službo tajnice biti tajnica
// pog. stavba, prostor, kjer se opravlja tako delo: v službi imamo centralno kurjavo; počakal te bom ob dveh pred službo / to sem slišal v službi
2. s prilastkom delo, dejavnost, vezana na določeno področje: biti v civilni, diplomatski, vojaški službi; prosvetna, socialna, upravna, zdravstvena služba
// dejavnost, ki se ukvarja z delom, kot ga določa prilastek: hidrometeorološka, inšpekcijska, patronažna, požarna služba / gorska reševalna služba; informacijsko dokumentacijska [INDOK] služba ki zbira, obdeluje in posreduje informacije z določenega področja; prijavna in odjavna služba; strokovna služba; služba družbenega knjigovodstva od 1959 do 1994 družbena organizacija, ki nadzoruje uporabljanje družbenih sredstev
3. nav. mn. oddelek (v delovni organizaciji): o sklepu je treba obvestiti vse službe; usklajevati delo posameznih služb / evidenčna, finančna, računovodska služba
4. služenje: namen gledališča je služba družbi, resnici / biti v službi domovine
● skupne službe delovna skupnost; šalj. vse gre, spada v rok službe delovni čas teče, mineva, ne glede na koristnost, smiselnost dela, ki ga kdo opravlja; ekspr. družba je družba, služba pa služba ločevati je treba prijateljske odnose od delovnih dolžnosti, obveznosti; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi
♦ agr. pospeševalna služba ki se ukvarja s strokovnim svetovanjem kmetovalcem, kako izboljšati in posodobiti delo; avt. vlečna služba ki skrbi za odvoz poškodovanih in pokvarjenih vozil; navt. krovna, strojna služba; pravn. služba državne varnosti v socializmu del državne uprave, ki skrbi za varovanje ustavne ureditve; rel. služba božja maša; šol. prosvetno-pedagoška služba nekdaj strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu; žel. izvršilne službe ki sodelujejo pri prevozu na železnici ali ga tehnično omogočajo
SSKJ²
slúžben -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na službo: dobro izkoriščen službeni čas; dosegel je visok službeni položaj; službene dolžnosti, zahteve / službena leta delovna doba / službeni telefonski pogovor; službeni telegram; službena obleka / službeni psi psi, ki se glede na sposobnosti uporabljajo v vojski, policiji in za reševanje; službeni vagon; službena izkaznica izkaznica, ki potrjuje, da je kdo zaposlen v določeni delovni organizaciji; službeno potovanje potovanje iz kraja stalne zaposlitve zaradi opravljanja določenih delovnih nalog, obveznosti
♦ filat. službena znamka znamka, s katero se frankirajo samo pošiljke državnih organov in uprave; ptt službeni telegrafski kod črkovne skupine, navadno iz petih črk, ki imajo v službenih telegramih določen stavčni pomen
    slúžbeno prisl.:
    poslati vabilo službeno; direktor je službeno zadržan
    ●     ekspr. tajnica je odgovarjala zelo službeno uradno, zadržano
SSKJ²
slúžbenost -i ž (ȗ)
službeno vedenje, ravnanje: odbija ga njegova službenost / ekspr. ženska pri okencu je bila poosebljena službenost
SSKJ²
slúžbica -e ž (ȗ)
ekspr. manjšalnica od služba: poiskati si službico; dobra, donosna službica; nepomembna službica
SSKJ²
službodajálec -lca [službodajau̯ca in službodajalca] m (ȃ)
knjiž. delodajalec: zaradi spora je zapustil službodajalca; odnosi med službodajalci in delavci
SSKJ²
službovánje -a s (ȃ)
glagolnik od službovati: končati, začeti službovanje; vrnil se je v kraj svojega prvega službovanja; v vseh letih službovanja ni bil bolan
● zastar. prejšnje službovanje prejšnja služba
SSKJ²
službováti -újem nedov. (á ȗ)
biti v službi, opravljati službo: službovati na železnici; več let je služboval v tem kraju; služboval je kot podeželski zdravnik
    službujóč -a -e:
    službujoči prometnik
SSKJ²
slúžen -žna -o prid. (ú ū) zastar.
1. ki služi: služni ljudje
2. uslužen, ustrežljiv: hiter in služen pisar
● zastar. vaščani so bili služni turjaškemu grofu podložni; zastar. to znanje vam bo še služno koristno
♦ pravn. služno zemljišče služeče zemljišče
SSKJ²
slúženje -a s (ú)
glagolnik od služiti: nezakonito služenje in bogatenje / služenje narodnim koristim / med služenjem vojaškega roka je opravil vozniški izpit
SSKJ²
služinčád -i ž (ȃ)
služabniki: služinčad stanuje v stranskem krilu poslopja; gospodar je izplačal, nadzoroval služinčad
SSKJ²
služítelj -a m (ȋ)
zastar. sluga, služabnik: služitelj v plemiški hiši / dolgo je bil šolski služitelj
SSKJ²
služíteljica -e ž (ȋ)
zastar. služabnica: služitelji in služiteljice
SSKJ²
služíti in slúžiti -im nedov. (ī ú)
1. biti v službi, opravljati službo: takrat je še služil, zdaj pa je v pokoju; njegov oče služi pri železnici; kot učitelj je deset let služil v tej vasi / služila je na sodišču za tajnico bila je tajnica
// voj., navadno v zvezi služiti kadrovski, vojaški rok opravljati določen čas trajajočo obvezno dejavnost v vojski: njen sin služi kadrovski rok; vojaški rok je služil pri mornarici / služiti vojsko; služil je v isti četi kot jaz
2. z dajalnikom delati za koga, ki ima oblast: kmetje so stoletja služili graščakom / zvesto služi svojim nadrejenim
// nav. ekspr. vneto, prizadevno delati, delovati za kaj: služiti domovini, revoluciji / služiti lepoti, resnici
3. nekdaj biti stalno najet za opravljanje določenih del: služil je na veliki kmetiji; odšla je služit v mesto; služiti za deklo, hlapca, pestunjo; služi pri dobrem gospodarju
4. navadno s prislovnim določilom dobivati kaj, navadno denar, za opravljeno delo: ti ljudje dobro služijo / koliko služiš na mesec zaslužiš / služiti denar
// ekspr., v zvezi služiti kruh pridobivati (osnovna) materialna sredstva, materialne dobrine: kdaj boš začel sam služiti kruh; služiti si kruh s poučevanjem, kot rudar
5. biti koristen, dober pripomoček: uničili so vse, kar bi služilo nasprotniku; palica mu je na poti dobro služila / gradivo bo služilo vsem, ki bodo raziskovali to obdobje koristilo, pomagalo
// biti uporaben, koristen: vse je urejeno tako, da bodo naprave služile tudi kasneje / noge mu ne služijo več ne more več hoditi; tudi leva roka mu dobro služi lahko dela z njo
6. z oslabljenim pomenom izraža namenskost, kot jo določa samostalnik: ta prostor je dolgo služil za skladišče; soba je služila tudi kot delavnica / čipke služijo samo za okras so; ta steza služi samo pastirjem uporabljajo jo samo pastirji; za posteljo jim služi živalska koža imajo živalsko kožo / publ. stavba služi svojemu namenu se uporablja za to, za kar je zgrajena
// z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: ključ služi za odpiranje konzerv / take prireditve služijo medsebojnemu spoznavanju omogočajo medsebojno spoznavanje; taka umetnost služi uspavanju družbene zavesti uspava družbeno zavest; slovnica bo služila za dvojezični pouk se bo uporabljala
● ekspr. od razburjenja ji jezik ni več služil ni mogla več govoriti; bibl. nihče ne more služiti dvema gospodoma se ravnati po dveh izključujočih se moralnih načelih hkrati; star. služiti kralju, cesarja biti pri vojakih; ekspr. služi mamonu kopičenje bogastva, denarja mu je najvažnejše v življenju; star. služiti poželenju predajati se mu; zastar. služiti goste streči jim
    služíti se in slúžiti se zastar.
    uporabljati: služiti se dobrih zdravil / služiti se s tujim jezikom
    služèč -éča -e:
    nekateri ljudje pozabljajo na svoje osebne koristi, služeč skupnim; v ta namen služeče grablje imajo zobe na obeh straneh
    ♦     pravn. služeče zemljišče zemljišče, na katerem obstaja služnostna pravica v korist drugega zemljišča
SSKJ²
slúžkinja -e ž (ȗ)
stalno najeta ženska, navadno v mestu, za pomoč pri gospodinjskih delih: imeti, najeti služkinjo
● ekspr. bila je vsem za služkinjo vsem je morala streči, pomagati
SSKJ²
slúžnik -a m (ȗ)
1. arhit. k steni ali slopu prislonjen stebričasti nosilec gotskega obočnega sistema: tudi rebra in služniki so poslikani
2. zastar. služabnik: najeti služnika
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slúžnost -i ž (ú)
1. pravn. pravica do delnega omejevanja lastnika pri razpolaganju s svojo lastnino ali do delne uporabe tuje lastnine: pridobiti služnost / osebna služnost pravica do uživanja, rabe tuje stvari in stanovanja; vodna služnost pravica zajemanja vode na tujem zemljišču; služnost poti pravica prehoda čez tuje zemljišče
2. knjiž. podrejenost, odvisnost: upreti se služnosti čemurkoli / prizadevanja, da bi ne bila nobena družbena skupina v služnosti v podrejenem položaju
SSKJ²
slúžnosten -tna -o prid. (ú)
nanašajoč se na služnost: služnostni upravičenec, zavezanec / služnostna pot / služnostna pravica
SSKJ²
smájli tudi smiley -ja [smájli] m (ȃ) pog.
simbol, ki izraža čustvo, razpoloženje, zlasti veselje, razigranost, navadno v elektronskih besedilnih sporočilih; smeško: v komentarju, sporočilu je preveč smajlijev; na koncu sporočila je dodal smajlija
SSKJ²
smálta -e ž (ȃ)
kem. s kobaltovim oksidom modro obarvano, v prah zmleto kalijevo steklo za barvanje emajla, stekla:
SSKJ²
smarágd -a m (ȃ)
drag kamen zelene barve: prstan s smaragdom
SSKJ²
smarágden -dna -o prid.(ȃ)
1. ki je iz smaragdov, s smaragdi: smaragdni prstan; smaragdna zapestnica
2. po barvi podoben smaragdu: smaragdno nebo / smaragdna barva
    smarágdno prisl.:
    smaragdno zeleno morje
SSKJ²
smash -a [smêš] m (ȇ)
šport., pri igrah z žogo močen udarec od zgoraj navzdol, da zleti žoga na polje nasprotnega igralca:
SSKJ²
smátrati -am nedov. (ȃ)
publ. imeti za, šteti za: smatral ga je še za otroka; smatrati koga za poštenjaka / smatrati za potrebno
// misliti, meniti2: smatral je, da je pravica na njegovi strani; smatram, da to ni res
SSKJ²
smedêrevka -e ž (ē)
agr. trta z velikimi belimi grozdi, ki se goji zlasti v okolici Smedereva: gojiti smederevko
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte: steklenica smederevke
SSKJ²
sméh -a m (ẹ̑)
izražanje zlasti veselja, sreče z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi: loteval se ga je smeh; ob pogledu na ta prizor ga je smeh hitro minil; ekspr. smeh ga grabi, lomi, popade, razganja; izzvati smeh pri poslušalcih; premagovati, zadrževati, ekspr. krotiti smeh; glasen, pritajen, ekspr. krčevit smeh; histeričen, hudomušen, porogljiv smeh; narejen, prisiljen, razposajen, sproščen smeh; smeh iz zadrege; napad smeha / ni mi do smeha, za smeh; od smeha se je tolkel po kolenih; valjati, zvijati se, ekspr. pokati od smeha; držati se na smeh; ekspr. bruhniti, planiti, prasniti v smeh; spraviti koga v smeh; elipt. odšel je, ona pa v smeh; v smehu, med smehom kaj reči / ekspr.: okrog ust mu je zaigral smeh; obraz se mu je raztegnil v vesel smeh veselo se je zasmejal
● ekspr. ima smeh in jok v enem mehu njegovo razpoloženje zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo
// glasovi, ki nastanejo pri tem: dvorano je napolnil smeh; smeh se je polegel; iz hiše je prihajal smeh; po sobi se je razlegal bučen smeh; slišati smeh
SSKJ²
sméhec -hca m (ẹ̑)
otr. smeh: iz hiše se je slišal otroški smehec; malo smehca, malo jokca
SSKJ²
smehljáj -a m (ȃ)
manj poudarjen izraz na obrazu, navadno raztegnjene ustnice, ki kaže zlasti veselje, srečo: občudoval je njen smehljaj; nagajiv, otožen, prijazen smehljaj / odgovoriti, pogledati s smehljajem; pozdravil je z vljudnim smehljajem / ekspr.: materin obraz je preletel nežen smehljaj; hudomušen smehljaj jim je zaigral okrog ustnic, na obrazih, v očeh; pren., pesn. smehljaj cveta
SSKJ²
smehljájček -čka m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od smehljaj: s prijaznim smehljajčkom mu je odgovorila na vprašanje
SSKJ²
smehljánje -a s (ȃ)
glagolnik od smehljati se: bližal se jim je s prijaznim smehljanjem; posmehljivo smehljanje
SSKJ²
smehljáti se -ám se nedov. (á ȃ)
z manj poudarjenim izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, srečo: mati se smehlja otroku; prijazno, prizanesljivo, veselo, zadovoljno se smehljati; smehljati se v zadregi / smehljala se mu je v pozdrav / ekspr. oči so se ji hudomušno smehljale; pren., pesn. rosno jutro se nežno smehlja; sonce se mi smehlja
● ekspr. sreča se mu smehlja doživlja uspeh, uspehe, navadno brez svojih zaslug; smehljati se v brado sam pri sebi
    smehljáje :
    smehljaje odgovoriti
    smehljáje se :
    smehljaje se pogledati
    smehljajóč se -a -e:
    človek s smehljajočim se obrazom; prisl.: smehljajoče se govoriti, pokimati
SSKJ²
smehljàv -áva -o prid. (ȁ á)
knjiž., ekspr. ki se (rad) smehlja: smehljava dekleta / smehljav obraz
SSKJ²
sméhoma prisl. (ẹ̑)
knjiž. smeje se, smejoč se: odgovoril mu je smehoma; zavrnila ga je napol smehoma, napol nejevoljno
SSKJ²
smejačíca in smejáčica -e ž (í; á)
grlica rumeno rjave barve s črno liso na zadnjem delu vratu; turška grlica
SSKJ²
smejalec gl. smejavec
SSKJ²
smejálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na smejanje: v kotu ustnic so se ji nabirale smejalne gubice / smejalne mišice
2. v zvezi smejalni plin plin, ki se uporablja kot narkotik, kem. dušikov oksid
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
smejalka gl. smejavka
SSKJ²
smejánje -a s (ȃ)
glagolnik od smejati se: ni ji bilo do smejanja / slišati je bilo glasno smejanje
SSKJ²
smejáti se smêjem se tudi -ím se stil. smêjam se nedov., smêj se in smèj se smêjte se stil. smêjaj se smejájte se; smejál se stil. smêjal se smejála se (á é, í, é)
1. z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi kazati zlasti veselje, srečo: ljudje so se pogovarjali in se smejali; smejati se domislicam, šalam; ob poslušanju te zgodbe so se vsi smejali; smejati se sam pri sebi; ekspr. smejati se do solz; ekspr. iz srca se čemu smejati; ekspr. smejal se je na vse grlo zelo; ekspr. smejati se skozi solze; smejati se od sreče, zadovoljstva; ekspr. smejati se za prazen nič; glasno, pritajeno, široko se smejati; ljubeznivo, nagajivo, prijazno se komu smejati; močno, zelo se smejati; rad se smeje; veselo, zadovoljno, zaničljivo, zlobno se smejati; ekspr. kislo, sladko se smejati; ekspr. smejal se je, da bi skoraj počil zelo; smeje se kot grlica milo, zvonko / otrok se že smeje / ekspr.: njene oči, ustnice so se smejale; veselo se je smejal v duši / pa sem te ukanila, se je smejala; pren., ekspr. njegovo srce se je smejalo
// ekspr. posmehovati se: vsi se ti bodo smejali; smejal se je njeni nerodnosti, zadregi
2. pesn. svetiti, sijati: na nebu se je smejalo sonce; zvezde so se smejale visoko nad nami / trate so se smejale v soncu so bile obsijane od sonca / kamor si pogledal, se je smejalo pisano cvetje je bilo
// z dajalnikom kazati se v privlačni podobi: z veje se mu je smejalo zrelo jabolko; v daljavi se mu je smejalo mesto; pren. prihodnost se mu je prijazno smejala
● nižje pog. temu bi se še krave smejale to je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. ob pogledu na darilo se mu je kar samo smejalo njegov obraz je izražal veliko zadovoljstvo, veselje; ekspr. sreča se mu je smejala doživljal je uspeh, uspehe, navadno brez svojih zaslug; knjiž., ekspr. zunaj se je divje smejal veter je dajal smehu podobne glasove; ekspr. oče se je smejal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk se mu smeje predrzno, nesramno; ekspr. v obraz se mu je smejal ni prikrival posmeha, smeha; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je vesela, srečna; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka; preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje človek se lahko zares veseli šele končnega uspeha
    smejé :
    smeje je odšel iz sobe
    smejé se :
    smeje se kaj pripovedovati; objemala je otroka, smeje se od sreče
    smejáje se zastar.
    smeje se: smejaje se kaj reči; na glas se smejaje, je zaprl vrata
    smejóč se -a -e:
    smejoč se ga je gledal; glasno smejoč se, ga je poslušala; smejoče oči; smejoči se otroci
SSKJ²
smejàv -áva -o prid. (ȁ á)
nav. ekspr. ki se (rad) smeje: smejavi gostje, otroci; biti smejav / gledati s smejavimi očmi
SSKJ²
smejávec -vca in smejálec -lca [smejau̯ca] m (ȃ)
ekspr. kdor se (rad) smeje: smejavec je zabaval vso družbo
SSKJ²
smejávka in smejálka -e [smejau̯ka] ž (ȃ)
ekspr. ženska, ki se (rada) smeje: je velika smejavka
SSKJ²
smejávost -i ž (á)
nav. ekspr. lastnost smejavega človeka: smejavost srečnih ljudi
SSKJ²
smêjčkati se -am se nedov. (ȇ)
otr. smejati se: zdaj jokca, zdaj se smejčka
SSKJ²
smél -a -o [smel in smeu̯] prid., smélejši (ẹ̑ ẹ́)
knjiž. pogumen, hraber: smel človek; biti, postajati smel / fant smelih oči / postavil je vrsto smelih vprašanj drznih
    smélo prisl.:
    smelo iti naprej; smelo trditi
SSKJ²
smélost -i ž (ẹ́)
knjiž. pogumnost, hrabrost: čudili smo se njeni smelosti / smelost njegove trditve je vse presenetila drznost
SSKJ²
smér -í ž, daj., mest. ed. sméri (ẹ̑)
1. kar določa gibanje, lego glede na določeno umišljeno črto: določiti smer; druga, ista, nasprotna smer; navpična, poševna smer; smer hoje, leta, plovbe; ugotavljati smer vetra; z roko nakazati spremembo smeri; poslopje stoji v smeri vzhod–zahod / vrteti se v smeri urnega kazalca od leve proti desni
// kar določa gibanje proti določenemu kraju, točki: vlak je odpeljal v drugo smer; ladje vozijo v vse smeri; smer Ljubljana–Kranj / prezrl je znak: obvezna smer; plezalna smer / peljati v smer Kamnik; letel je v smeri proti Bledu proti Bledu
2. navadno s prilastkom kar določa potek česa, kako dogajanje glede na cilj, sredstva: odkar prevladuje v podjetju ta smer, dosegamo velike uspehe; smer političnega delovanja; smer razvoja / v to smer nisem razmišljal; nadaljuj raziskave v tej smeri; publ. narediti ustrezne korake v smeri izboljšanja odnosov za izboljšanje
3. navadno s prilastkom kar določa izobraževanje, šolanje glede na učni smoter, učne predmete in tvori zaključeno celoto: vpisati se na drugo smer; študijska smer / naravoslovno-matematična smer
4. navadno s prilastkom kar določa kako dejavnost glede na sredstva, ideje, ki tvorijo poseben sistem: filozofska, literarna, umetnostna smer; obtoženci pripadajo različnim političnim smerem / v slikarstvu se je uveljavila realistična smer
● spremenili so smer pogovora začeli so govoriti o čem drugem; pog., šalj. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer je nekoliko čudaški
♦ alp. direktna smer plezalna smer, ki poteka od vznožja stene do vrha v kar najbolj ravni črti; opraviti ponovitev smeri; fiz. gibanje v negativni smeri v nasprotni smeri od dane; geom. diagonalna smer; šol. pedagoška smer študija ki usposablja za pedagoško delo; teh. aksialna smer
SSKJ²
sméren -rna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na smer: smerni znaki ob cestah; na križišču so postavili smerne puščice
♦ aer. smerno krmilo krmilo, s katerim se spreminja smer leta; avt. smerni kazalec luč na motornem vozilu za nakazovanje smeri vožnje; mat. smerni koeficient premice tangens kota, ki ga oklepa premica s pozitivno smerjo abscisne osi; navt. smerna plošča del navigacijske naprave, na katerem so z zarezami označene stopinje
SSKJ²
smerílo -a s (í)
navt. vrtljiva vizirna priprava:
SSKJ²
smérnica -e ž (ẹ̑)
nav. mn. kar določa, usmerja, kako naj se dela, ravna: držati se smernic; delati po smernicah; jasne, osnovne smernice; smernice gospodarskega razvoja / dati, dobiti smernice za nadaljnje delo
SSKJ²
smérnik -a m (ẹ̑)
1. plastičen količek s svetlobnimi odbojniki za označevanje cestnega roba: postaviti smernik / avtomobil je zaneslo v obcestni smernik
2. zastar. tablica ob cesti, na križišču z označbo krajev, smeri, razdalj; kažipot: postaviti smernik
3. avt. smerokaz, smerni kazalec: vključiti smernik
● knjiž., ekspr. dolgo je bil njihov smernik svetovalec, vodnik
♦ grad. opečni zidak, podolžno položen v zid
SSKJ²
smérniški -a -o prid. (ẹ̑)
v zvezi smerniška tipka smerna tipka: pritisniti smerniško tipko; skupina smerniških tipk
SSKJ²
smerodájen -jna -o prid. (ā)
zastar. odločilen, pomemben: ta skupina pisateljev je bila smerodajna za nadaljnji razvoj literature
SSKJ²
smerokàz -áza m (ȁ á)
1. tablica ob cesti, na križišču za označbo krajev, smeri, razdalj; kažipot: postaviti smerokaze; smerokaz za vas Poljane; pren., publ. sklepi so lahko smerokaz za nadaljnje delo
2. avt. luč na motornem vozilu za nakazovanje smeri vožnje: voznik je vključil levi smerokaz; pokvarjeni smerokazi
SSKJ²
sméšek -ška m (ẹ̑)
ekspr. nasmešek, nasmeh: poreden, prizanesljiv smešek / pospremila ga je s porogljivim smeškom / okrog ust mu je igral smešek
// smeh: prikriti bojazen z brezskrbnim smeškom
SSKJ²
sméšen -šna -o prid., sméšnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki vzbuja smeh: na glavi ima smešen klobuk; smešen klovn; pred seboj je zagledal zelo smešen prizor; na pogled je smešen; njegovo vedenje je smešno / znašel se je v smešnem položaju
2. ekspr. neprimeren, neustrezen: postavili so neko smešno vprašanje / ima precej smešne navade / njihov strah se mi zdi smešen neupravičen / kupiti za smešno ceno poceni
    sméšno 
    1. prislov od smešen: smešno govoriti; smešno se oblačiti / v povedni rabi to je preveč smešno
    2. ekspr. poudarja pomen pridevnika, na katerega se veže: smešno nizka cena; predstavo si je ogledalo smešno malo obiskovalcev
    sméšni -a -o sam.:
    rad je povedal kako smešno; izmislil si je nekaj smešnega
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sméšenje -a s (ẹ́)
glagolnik od smešiti: prizanesi mi s smešenjem mojih prijateljev; smešenje in roganje
SSKJ²
smešílec -lca [smešilca in smešiu̯ca] m (ȋ)
kdor (rad) smeši: smešilec moralnih norm
SSKJ²
sméšiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
delati, da je kdo smešen, ponižan: ne dovolim, da nas smešiš; smešili so ga pred vsemi sosedi; s takim ravnanjem se samo smešiš
// delati, da kaj izgubi vrednost, pomen: smešil je njena prizadevanja / smešiti malomeščanske navade
    sméšiti se star.
    smehljati se, smejati se: smešiti se v zadregi
SSKJ²
sméškati se -am se nedov. (ẹ̑)
star. smehljati se, smejati se: gledala jih je in se smeškala; porogljivo se smeškati
SSKJ²
sméško -a m (ẹ̑)
simbol, ki izraža čustvo, razpoloženje, zlasti veselje, razigranost, navadno v elektronskih besedilnih sporočilih: dojeti pomen smeška na koncu sporočila; uporaba smeškov
SSKJ²
sméšnež -a m (ẹ̑)
ekspr. smešen človek: smejali so se temu smešnežu
SSKJ²
sméšnica -e ž (ẹ́)
kratka, smešna zgodbica: povedati smešnico; smešnice iz vsakdanjega življenja
SSKJ²
sméšnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost smešnega: zavedel se je smešnosti svojega položaja; smešnost besed; vtis smešnosti / vsi delamo kake smešnosti
SSKJ²
smét -í ž, daj., mest. ed. sméti (ẹ̑)
1. zelo majhen delec snovi, ki je kje, kjer ni potrebno, zaželeno: smet ji je padla v oko; odpihniti smet z dlani; v mleku je polno smeti; imeti denarja kot smeti zelo veliko
2. nav. mn. neuporabna, nekoristna, odpadna snov: odnesti, odpeljati smeti; odlagališče, odvoz smeti / koš, posoda za smeti
3. slabš. nepomemben, malovreden človek: taka smet mi že ne bo ukazovala
● ekspr. ne kupuj teh smeti slabih, nekvalitetnih izdelkov; pog. ta obleka je za (v) smeti je dotrajana, neuporabna; pog. nesi, vrzi to v smeti v posodo, na prostor za smeti; pog. nimamo toliko denarja, da bi še uporabno stvar vrgli v smeti zavrgli, odvrgli
SSKJ²
smétana -e ž (ẹ́)
1. gostejši masten sloj, ki se nabira na površini mleka: posneti, stepsti smetano; predelovati smetano v maslo; izboljšati okus jedi s smetano / kisla, sladka smetana; stepena smetana; kava s smetano
♦ agr. pasterizirati smetano
2. ekspr. posamezniki, ki izstopajo po družbenem položaju, pomembnosti: na sprejemu se je zbrala vsa smetana; ljubljanska smetana; smetana meščanske družbe
● ekspr. v življenju pobira samo smetano se mu vedno dobro godi; ekspr. pri tem je hotel vso smetano sam posneti imeti vso korist, vse ugodnosti
SSKJ²
smétanast -a -o prid. (ẹ́)
podoben smetani: smetanasta snov / natakar v smetanastem jopiču / smetanasta barva
SSKJ²
smétanov -a -o prid. (ẹ́)
narejen s smetano: smetanovi piškoti; smetanov sladoled; zajec v smetanovi omaki
● knjiž. čipke smetanove barve rumeno bele
♦ gastr. smetanova juha
SSKJ²
smetár -ja m (á)
delavec, ki pobira ali odvaža smeti: smetarji so že ponoči počistili ulico in odpeljali smeti
SSKJ²
smetarína -e ž (ī)
pristojbina za odvoz smeti: povišati smetarino
SSKJ²
smetárnica -e ž (ȃ)
star. smetišče: vso navlako je odnesel v smetarnico
SSKJ²
smetárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na smetarje: smetarsko delo / ropot smetarskih vozil
SSKJ²
smêten -tna -o tudi smetèn stil. smetán -tnà -ò prid. (é; ə̏ ȃ ȁ)
nanašajoč se na smet: sladkor je bil ves smeten; kalna in smetna voda; smetno žito / soba je bila umazana in smetna
SSKJ²
sméti smém nedov. (ẹ́ ẹ̑) z nedoločnikom
1. izraža dovoljenje, soglasje: smem iti na izlet; smel je obiskati otroka v bolnišnici; smel si je ogledati njihovo novo hišo; elipt. zdravnik mu je obljubil, da bo smel čez nekaj dni domov
// v vprašalnih stavkih izraža prošnjo za dovoljenje, soglasje: smem kupiti sladoled; (ali) te smem spremiti / v vljudnostnem vprašanju: s čim vam smem postreči; ali vas smem prositi za časopis
// izraža utemeljenost, upravičenost: mislim, da smemo biti ponosni na naš uspeh
2. v zvezi s če izraža prošnjo za dopustitev, dovolitev: s tem se ne strinjam, če smem pripomniti; imel je, če smem tako reči, precej nenavadne želje; kaj pa si slišal, če smem vprašati
3. z nikalnico izraža prepoved: ni se smel igrati s sosedovimi otroki; poškodovane roke ne smete premikati / človek ne sme obsojati drugih
// izraža nedovoljenost, neprimernost česa zaradi neprijetnih posledic: obleka ne sme biti preozka; otroka ne smete pustiti samega
4. izraža podkrepitev trditve: sme se reči, da je izpolnil prav vse, kar so mu naročili; to so ljudje, ki jim smemo verjeti
● ali smem že čestitati ali se je pričakovano že zgodilo; ekspr. na to še zdaj ne smem niti pomisliti še zdaj sem prizadet zaradi tega; ekspr. nikdar več mi ne smeš pred oči nočem te več videti
SSKJ²
smetíščar -ja m (ȋ)
kdor živi na ali ob smetišču: s prostovoljnimi prispevki so zgradili vasi za smetiščarje na Madagaskarju; brezdomci in smetiščarji
♦ bot. rumeni smetiščar neužitna goba z zlato rumenim jajčastim klobukom, Bolbitius titubans
SSKJ²
smetíšče -a s (í)
prostor za odlaganje smeti: smetišče je blizu mesta; vso navlako so odpeljali na smetišče; mestno smetišče / ekspr. smetišče zgodovine prostor v zgodovini, zgodovinskem spominu, kjer se znajdejo zaradi neaktualnosti, preživelosti odpisani, pozabljeni dogodki, stvari in ljudje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
smetíščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na smetišče: smetiščna navlaka / smetiščne posode
SSKJ²
smetíšnica -e ž (ȋ)
priprava, na katero se pri pometanju dajejo smeti: pomesti pepel na smetišnico; metla in smetišnica
SSKJ²
smetíti -ím nedov. (ī í)
delati kaj smetno: smetiti po dvorišču, sobi
SSKJ²
smétje -a tudi smetjè -à s (ẹ̄; ȅ ȁ)
1. več smeti, smeti: njena obleka in lasje so polni smetja / za hišo se kopiči smetje
2. slabš. nepomembni, malovredni ljudje: lenuhi, pijanci in podobno smetje
SSKJ²
smetlíka -e ž (í)
bot. rastlina polzajedavka z nasprotnimi listi in dvoustnatimi cveti v klasu, Euphrasia: uporaba smetlike v zdravilstvu
SSKJ²
smetljív -a -o prid. (ī í)
smeten: smetljiva voda
SSKJ²
smetnják -a m (á)
večja posoda za odlaganje smeti: izpraznjevati smetnjake; odnesti smeti v smetnjak; plastičen, pločevinast smetnjak / pog. za odvažanje smeti je podjetje kupilo nove smetnjake smetarska vozila
SSKJ²
smícati -am nedov. (ī ȋ)
nar. vzhodnoštajersko zbadati, pikati: strnišče smica
    smícati se 
    smukati se: smical se je okoli matere
SSKJ²
smíčen -čna -o prid. (ȋ)
grad. smučen: smična vrata
SSKJ²
smíla -e ž (ī)
nar. vzhodnoštajersko usmiljenje: pri njih ni našel smile / dati kaj iz smile
SSKJ²
smílečen -čna -o prid. (ȋ)
nar. vzhodnoštajersko usmiljen: biti s kom smilečen
SSKJ²
smiley gl. smajli
SSKJ²
smíliti se -im se nedov. (í ȋ)
1. z dajalnikom čutiti čustveno prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga: otrok se je vsem smilil; začel se je smiliti samemu sebi; ekspr. smilil se ji je do srca, v dno duše, v srce; zelo se mi smili; ekspr. nesrečen je, da se kamnu smili zelo
2. dov., zastar. usmiliti se: oče se ga je smilil in mu zapustil hišo
● ekspr. denar se mu nič ne smili je zapravljiv; star. to je pa narejeno, da se bogu smili zelo slabo
SSKJ²
smílj -a m (ȋ)
bot. rastlina s suhimi ovršnimi listi in rumenimi cveti v košku, Helichrysum:
SSKJ²
smílje -a s (ȋ)
knjiž. smilj: trgati smilje
SSKJ²
smíljica -e ž (ȋ)
bot. trava z dlakavimi ali golimi klaski v latu, Koeleria:
SSKJ²
smíljka -e ž (ȋ)
bot. rastlina z nasprotnimi listi in belimi cveti, socvetji, Cerastium: navadna, njivska, vrtna smiljka
SSKJ²
smilováti se -újem se dov. (á ȗ)
zastar. usmiliti se: smilovati se revežev
SSKJ²
smírek -rka m (í)
1. min. drobnozrnati korund s primesmi drugih rudnin: sestav smirka
2. zelo trden papir, na eni strani posut z zrnci smirka za brušenje kovinskih delov, teh. smirkov papir: drgniti s smirkom; odstraniti rjo z jekleno krtačo in smirkom
SSKJ²
smírenski -a -o [smirənski] prid. (ī)
tekst., v zvezi smirenska preproga orientalska vozlana preproga z raznobarvnimi geometričnimi in stiliziranimi rastlinskimi vzorci:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
smírkati -am nedov. (ī)
teh. obdelovati s smirkovim papirjem: smirkati površino kovine
SSKJ²
smírkov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na smirek: smirkov prah
♦ teh. smirkov papir zelo trden papir, na eni strani posut z zrnci smirka za brušenje kovinskih delov
SSKJ²
smírna -- v prid. rabi (ī)
tekst., navadno v zvezi smirna preja zelo debela, mehka, dvojno ali trojno sukana volnena preja: izdelovati smirna prejo / smirna preproga smirenska preproga
SSKJ²
smísel -sla [smisəu̯] m (ȋ)
1. kar se s tem, kar izraža kaka jezikovna enota, dejansko misli: čeprav spremenimo besedni red, ostane smisel enak; s tem popravkom se je nekoliko spremenil smisel; ne prevajam dobesedno, ampak po smislu; smisel stavka mi ni popolnoma jasen / ljudstvo je dobilo značaj naroda v modernem smislu; znanost v ožjem in širšem smislu besede / treba bi bilo odgovoriti nekako v tem smislu tako
2. kar se misli, hoče s čim doseči: smisel njegovega ravnanja je jasen; smisel teh predpisov zelo različno razlagajo; vzgojni smisel športnih tekmovanj / vsaka kretnja je imela kak smisel
3. kar dela kako dejavnost, dogajanje vredno, utemeljeno: delo daje življenju smisel; iskati smisel; življenjski smisel; razmišljati o smislu umetnosti
4. navadno s prilastkom, v zvezi z za sposobnost za dojemanje, presojanje bistva česa: ima smisel za glasbo, literaturo; smisel za lepoto / izgubil je smisel za čas občutek; nima nobenega smisla za njegove probleme razumevanja / ta človek nima smisla za humor
// posebna nadarjenost ali sposobnost za kaj: ima izrazit smisel za tehniko; razvijati smisel za praktično delo / privzgojiti smisel za red in čistočo / ima smisel za otroke zna ravnati z njimi
5. publ., v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi v smislu izraža, da je kaj v skladu z resnično vsebino, namenom česa: napisati prošnjo v smislu dogovora; ravnati v smislu predpisov
6. ekspr., s prilastkom, v zvezi v smislu poudarja bistvene, tipične lastnosti česa, kot jih določa prilastek: fant je neroda v pravem smislu besede; pisatelj v najboljšem smislu
7. ekspr., v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi v smislu izraža omejitev trditve na določeno: v nekem smislu je bilo njegovo življenje zelo razburljivo; v tem smislu imaš prav
8. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi brez smisla, nima smisla izraža nepotrebnost česa: brez smisla se je prepirati z njim; nima smisla razpravljati o teh problemih
♦ fiz. gibanje po krogu v smislu urnega kazalca; geom. smisel kar opredeljuje gibanje točke po premici, krivulji, meji lika, glede na izbiro ene od obeh možnosti; negativni, pozitivni smisel
SSKJ²
smíseln -a -o [smisələn in smisəln] prid. (ȋ)
nanašajoč se na smisel: smiselna povezava besed; smiselno oblikovanje stavkov / smiselno branje / smiselna uporaba zakona / prepričana je, da je njeno prizadevanje smiselno
♦ jezikosl. smiselni osebek osebek, ki ni v imenovalniku
    smíselno prisl.:
    smiselno prevajati besedilo; smiselno urejena celota
SSKJ²
smíselnost -i [smisəlnost] ž (ȋ)
lastnost, značilnost smiselnega: smiselnost stavka / dvomiti o smiselnosti določenih ukrepov
SSKJ²
smitsonít in smithsonit -a [smitsonít] m (ȋ)
min. rudnina cinkov karbonat:
SSKJ²
smód -a m (ọ̑)
1. dim, plin, ki nastane pri smojenju: oster vonj po smodu
2. knjiž. smog: smod se je razgubil
3. agr. bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig: škropiti proti smodu / trtni smod peronospora
SSKJ²
smodíšče -a s (í)
agr. kraj, prostor, kjer se prašičem s smojenjem odstranjujejo ščetine:
SSKJ²
smodíti -ím nedov., smojèn (ī í)
1. z ognjem, vročino povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: smoditi dlake; čevlji se ne sušijo, ampak smodijo; pazi, smodiš si lase
// povzročati, da se poškodujejo, uničijo občutljivejši deli rastlin: sonce smodi mlado travo
2. tekst. z gorečim plinom ali razžarjenimi ploščami odstranjevati štrleča vlakna: smoditi tkanino
● ekspr. sonce smodi, saj je poletje žge; star. smoditi tobak kaditi
♦ agr. smoditi prašiča s smojenjem odstranjevati ščetine z njega
    smodíti se 
    pri kuhanju se zaradi vročine prijemati podlage in se deloma poškodovati: meso, rižota se smodi
SSKJ²
smodka gl. smotka
SSKJ²
smodník -a m (í)
eksplozivna snov v obliki prahu ali zrn, ki ima pri izgorevanju veliko potisno moč: napolniti naboje s smodnikom; izdelava smodnika
● slabš. ta prav gotovo ne bo iznašel smodnika ni posebno pameten, bister; ekspr. smodnika do zdaj še nismo povohali se še nismo bojevali; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju
♦ kem. brezdimni smodnik ki ob eksploziji, vžigu ne daje dima; črni smodnik
SSKJ²
smodníkov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na smodnik: smodnikova obstojnost / smodnikov dim / smodnikov prah
SSKJ²
smodníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na smodnik: smodniški dim / smodniški naboji / smodniško skladišče
SSKJ²
smodníšnica -e ž (ȋ)
skladišče smodnika: sovražnik je odkril smodnišnico; pren., ekspr. svet se je spremenil v nevarno smodnišnico
// tovarna smodnika: kamniška smodnišnica
SSKJ²
smóg -a m (ọ̑)
meteor. zmes prahu, dima, izpušnih plinov v ozračju nad industrijskimi mesti: nad mestom je dušljiv smog; koncentracija smoga je dosegla nevarno stopnjo / električni ali elektronski smog elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah
SSKJ²
smój -a m (ọ̑)
knjiž. smuč1: loviti smoje / kuhan smoj
SSKJ²
smója -e ž (ọ́)
star. smod: oster duh po smoji
SSKJ²
smójka -e ž (ọ̑)
1. etn. kuhana in pečena drobna repa, znana v Poljanski dolini: jesti smojko
2. šalj., navadno v zvezi loška smojka nespameten, neumen človek: on je prava loška smojka
SSKJ²
smóking -a m (ọ̑)
slavnostni moški suknjič, navadno črne barve, s šal ovratnikom: nositi, obleči smoking; diplomati v smokingih in frakih
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
smokúlja -e ž (ú)
zool. gadu podobna manjša nestrupena kača, Coronella austriaca: belouška in smokulja / navadna smokulja
SSKJ²
smókva -e ž (ọ̑)
nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: gojiti smokve; košara zrelih smokev / suhe smokve
♦ bot. indijska smokva opuncija
SSKJ²
smókvica -e ž (ọ̑)
ekspr. manjšalnica od smokva: pojesti nekaj smokvic
SSKJ²
smókvin -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na smokvo: smokvin list / smokvino žganje
SSKJ²
smókvov -a -o (ọ̑)
pridevnik od smokva: smokvove veje
SSKJ²
smókvovec -vca m (ọ̑)
nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi: nasad smokvovcev
SSKJ²
smôla -e ž (ó)
1. lepljiv rumenkasto rjav izcedek iz nekaterih dreves, zlasti iglavcev: smreke izločajo smolo; nabirati smolo; duh po smoli / drevesna smola
// snov, pridobljena s kuhanjem tega izcedka: kuhal je smolo in jo prodajal; mazati s smolo / cepilna smola mazilo iz smole, voska, terpentina, ki se uporablja pri cepljenju ali za premaz drevesnih ran; čevljarska smola mazilo iz smole, kolofonije za smoljenje drete
// navadno v zvezi umetna smola tej snovi podobna umetna snov: pridobivati umetno smolo; proizvodnja umetnih smol; izdelki iz umetne smole
2. ekspr. naključje, okoliščine, ki vplivajo na neugoden izid, potek česa: celo pot jih je spremljala smola; zaradi smole ni dosegel prvega mesta
● smola se ga drži, ima smolo vse se mu ponesreči; večkrat doživi kaj neugodnega; preg. kdor za smolo prime, se osmoli
♦ kem. alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil; epoksi smola umetna smola za proizvajanje lakov, lepil; fenolna smola; katranska smola ostanek pri destilaciji premogovega katrana in nafte; polikondenzacijske umetne smole ki nastanejo pri polikondenzaciji
SSKJ²
smôlar1 -ja m (ȏ)
ekspr. kdor ima smolo: smolarju vse spodleti
SSKJ²
smolár2 -ja m (á)
1. kdor se ukvarja z nabiranjem, pridobivanjem smole: smolarji in drvarji
2. slabš. čevljar: kateri smolar ti je naredil te čevlje
SSKJ²
smoláriti -im nedov. (á ȃ)
ukvarjati se z nabiranjem, pridobivanjem smole: smolariti v borovih gozdovih
SSKJ²
smolárjenje -a s (á)
glagolnik od smolariti: smolarjenje v borovih gozdovih
♦ gozd. smolarjenje na mrtvo pridobivanje smole, po katerem je treba drevo posekati, na živo pridobivanje smole, zaradi katerega drevo ne odmre
SSKJ²
smolárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na smolarje ali smolarjenje: smolarski nož / smolarski stolček čevljarski stolček
SSKJ²
smôlast -a -o prid. (ó)
podoben smoli: smolasta tekočina / smolasti lasje / smolast lesk / smolast les smolnat; obleka je smolasta
● ekspr. ta človek je smolast rad dolgo ostaja, se zadržuje kje
♦ petr. smolasti premog boljši rjavi premog z močnim smolastim leskom
SSKJ²
smôlček -čka m (ȏ) ekspr.
kdor je rojen 29. februarja: smolčki praznujejo; osemletni smolček; srečanje smolčkov
SSKJ²
smôlec -lca m (ō)
slabš. čevljar: smolec je popravil čevlje
SSKJ²
smôlen1 -lna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na smolo: smolne kapljice / smolna bakla / smolni madeži na hlačah / smolni prsti smolnati
♦ bot. smolni kanal kanal, v katerem se nabira smola
SSKJ²
smolén2 -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na smolo: na ognjišču so prasketala smolena polena / imeti smolene roke / smolen duh razžaganega lesa
SSKJ²
smolénec -nca m (ẹ̄)
bot. rastlina s steblom, poraslim z navzdol obrnjenimi togimi dlačicami, in plodovi s kljukastimi bodicami; plezajoča lakota
SSKJ²
smoleníca -e ž (í)
star. smolnata bakla: smolenice so razsvetljevale vežo; prižgati smolenice
SSKJ²
smolenják -a m (á)
nar. vzhodno smolnat borov štor: razklati smolenjak
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
smôlež -a m (ȏ)
ekspr. kdor ima smolo: smolež se je vdal v usodo
SSKJ²
smolíka -e ž (í)
1. agr. izcejanje smole pri koščičastem sadnem drevju: v breskovem nasadu se je pojavila smolika
2. vet. nalezljiva bolezen mladih konj z vnetjem žrela in bezgavk v grlu: konj ima smoliko
SSKJ²
smolíkav -a -o prid. (í)
nanašajoč se na smoliko: smolikavo drevje / smolikav konj
SSKJ²
smolíkavost -i ž (í)
agr. smolika: smolikavost marelic
SSKJ²
smolína -e ž (í)
gozd. zareza na drevesu za izcejanje smole: narediti smolino
SSKJ²
smolíti -ím nedov. (ī í)
prepajati, mazati s smolo: smoliti nit / smoliti ladjo
♦ agr. izcejati smolo
    smolíti se ekspr., navadno v zvezi z okoli, okrog
    biti, zadrževati se kje z določenim namenom: smolil se je okoli matere, da bi dobil denar / maček se ji je smolil okrog nog
    ●     ekspr. smoliti se okrog deklet veliko in rad se družiti z njimi; prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost
SSKJ²
smoljênje -a s (é)
glagolnik od smoliti: smoljenje ladij, sodov
SSKJ²
smôlnat -a -o prid.(ȏ)
nanašajoč se na smolo: smolnat kip / smolnat les; smolnata bakla; trske so smolnate, zato dobro gorijo / smolnata obleka; smolnate roke / smolnat vonj
    smôlnato prisl.:
    smolnato črna brada
SSKJ²
smolníca -e ž (í)
star. smolnata bakla: prižgati smolnico; svetiti si s smolnico
// nekdaj smolnata borova trska za razsvetljavo: za nočni lov so si pripravili smolnice
♦ bot. navadna smolnica rastlina z lepljivim kolenčastim steblom, suličastimi listi in rdečimi cveti v socvetjih, Viscaria vulgaris
SSKJ²
smolník -a m (í)
1. smolnata bakla: svetiti s smolniki
// nekdaj smolnata borova trska za razsvetljavo: prižgati smolnik
2. nar. vzhodno smolnat borov štor: sekati smolnike
♦ petr. steklasta predornina s smolastim leskom
SSKJ²
smolnják -a m (á)
nar. vzhodno smolnata bakla: po cesti so si svetili s smolnjaki
SSKJ²
smôlovec -vca m (ó) nar. koroško
1. brinov grm: skriti se za smolovcem
2. brinovec: postregel jim je s smolovcem
SSKJ²
smolovína -e ž (í)
smolnat les: smolovina dobro gori
SSKJ²
smoothie in smúti -ja [smúti] m (ȗ)
v mešalniku pripravljen napitek iz sadja ali zelenjave: smoothie lahko nadomesti obrok; degustacija smoothija; reklama za očiščevalni, okrepčilni, osvežilni smoothie / breskov, hruškov, jagodni, korenčkov, špargljev smoothie; jogurtov smoothie z dodanim jogurtom; mlečni smoothie z dodanim mlekom; sadni, zelenjavni smoothie; sadno-zelenjavni smoothie; smoothie iz jagodičevja, rdeče pese / zeleni smoothie; zimski smoothie
SSKJ²
smôtan -a -o prid. (ō) pog.
1. ki komu ni pogodu: smotana frizura; joj, kako si smotan!
2. neprijeten, zoprn, težek: učenje slovenščine se mu ne zdi težko, le dvojina je precej smotana
SSKJ²
smóter -tra m (ọ̄)
1. kar se hoče doseči s prizadevanjem; cilj: naš smoter je jasen; doseči, uresničiti svoj smoter; podrediti se skupnim smotrom; to je moj življenjski smoter / učni, vzgojni smoter
2. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na to, čemu je, obstaja; namen: vsaka stvar ima svoj smoter; smoter socialnega zavarovanja
SSKJ²
smótka -e ž (ọ̑)
cigara: prižgati smotko
SSKJ²
smotláka -e ž (á) star.
1. nekoristne, odvečne stvari: zavreči smotlako
2. ničvredni, malovredni ljudje: v tej hiši se zbirajo pijanci, postopači in druga smotlaka
SSKJ²
smótra -e ž (ọ̑)
zastar. revija: izšla je nova smotra / prirediti pevsko smotro
SSKJ²
smótrn -a -o prid., smótrnejši (ọ̑)
usmerjen k določenemu cilju: uporabljati samo smotrne gibe / smotrn razvoj / tako razpravljanje ni smotrno
// načrten, premišljen: posegi v naravo morajo biti smotrni; smotrno gospodarjenje
    smótrno prisl.:
    smotrno izkoriščati; smotrno urejen nasad
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
smótrnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost smotrnega: smotrnost gibov; smotrnost učnega procesa / načelo smotrnosti / smotrnost v naravi / smotrnost izkoriščanja gozdov načrtnost, premišljenost
SSKJ²
smótrnosten -tna -o prid. (ọ̑)
knjiž. nanašajoč se na smotrnost: smotrnostna zasnova hiš / gledati na kaj s smotrnostnega vidika
SSKJ²
smrád -ú in -a m, mn. smradôvi tudi smrádi (ȃ)
neprijeten vonj: smrad prihaja, se širi; zavohati smrad; hlevski smrad; hud, zadušljiv smrad; smrad po mrhovini
● slabš. ta smrad nam ne bo ukazoval ničvreden, malovreden človek
SSKJ²
smráden -dna -o prid. (ā)
nanašajoč se na smrad: smradno dno kanala / smradno ozračje
♦ zool. smradna žleza smradnica
SSKJ²
smradíti -ím nedov., smrajèn (ī í)
povzročati, da se kje razširja, obstaja smrad: dolino je smradil dim
SSKJ²
smradljív -a -o prid. (ī í)
ki oddaja, daje smrad: smradljiva gnojnica; živeli so v nizkih, smradljivih kolibah / smradljiv zrak se je širil po trgu
SSKJ²
smradljívec -vca m (ȋ)
ekspr. kdor povzroča smrad: napoditi smradljivce iz sobe
SSKJ²
smradljívka -e ž (ȋ)
zastar. vžigalica: prižgati s smradljivko
SSKJ²
smrádnica -e ž (ȃ)
zool. žleza nekaterih živali, ki izloča smrdljivo snov:
SSKJ²
smradúh -a m (ū)
slabš. kdor smrdi: nočem sedeti s tem smraduhom
SSKJ²
smrája -e ž (á)
nar. smrad: neznosna smraja se je širila po dvorišču
SSKJ²
smŕča -e ž (ŕ)
knjiž. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo; trišlja: brin in smrča
SSKJ²
smrčáč -a m (á)
ekspr. kdor smrči: čudni glasovi smrčačev
SSKJ²
smrčánje -a s (ȃ)
glagolnik od smrčati: odvaditi se smrčanja / slišalo se je smrčanje spečih mož
SSKJ²
smrčáti -ím nedov. (á í)
dajati pri dihanju v spanju hrkajoče, piskajoče glasove: ker ima nahod, smrči; glasno smrčati; smrčati kot medved
// ekspr. dajajoč take glasove spati: na klopi sta smrčala dva potnika
// ekspr. spati sploh: ne boš samo smrčal, tudi delati je treba
    smrčèč -éča -e:
    zbuditi smrčeče može
SSKJ²
smrčávec -vca m (ȃ)
ekspr. kdor smrči: zaradi dveh smrčavcev nihče v sobi ni mogel spati
SSKJ²
smrčávka -e ž (ȃ)
ekspr. ženska, ki smrči:
SSKJ²
smŕček -čka m (ȓ)
1. naprej štrleči del gobca z odprtinama za vohanje pri nekaterih sesalcih: dotakniti se s smrčkom; zdrav pes ima mrzel in vlažen smrček; pasji smrček
2. užitna goba z jajčastim ali koničastim nepravilno jamičastim klobukom; mavrah: nabirati smrčke
● ekspr. dobiti jih po smrčku biti tepen, biti premagan
♦ bot. užitni smrček; vet. smrček bela lisa na smrčku pri konjih
SSKJ²
smrčúh -a m (ū)
slabš. kdor smrči: zbudi tega smrčuha
SSKJ²
smrdè1 -éta m (ȅ ẹ́)
slabš. neprijeten, zoprn, slab človek: takle smrde nam je pokvaril razpoloženje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
smrdè2 -éta s (ȅ ẹ́)
slabš. neprijeten, zoprn, slab človek: kdo pa je tisto smrde, ki hodi za nami
SSKJ²
smrdelíka -e ž (í)
bot. rastlina z belimi obrobnimi jezičastimi cveti in okroglimi plodovi; smrdljiva pasja kamilica
SSKJ²
smrdéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. oddajati, dajati neprijeten vonj: pokvarjena hrana smrdi; nekatere rastline zelo smrdijo; smrdel je po znoju; brezoseb. smrdelo je po zažganem, po žveplu; smrdi kot dihur, kuga zelo, močno
// ekspr. oddajati, dajati vonj sploh: vsaka stvar po svoje smrdi; brezoseb.: iz ust mu smrdi; v kuhinji je smrdelo po česnu in ribah
2. ekspr. imeti, kazati značilnosti česa: knjiga smrdi po pornografiji; brezoseb. smrdi po vojni
3. z dajalnikom imeti, čutiti odpor do česa: cigarete ji ne smrdijo; hrana mu smrdi / ekspr. delo, učenje mu smrdi / ekspr. vsa ta stvar mi nekam smrdi
● preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi
    smrdèč -éča -e:
    prišel je domov, smrdeč po vinu; smrdeča voda; smrdeče in zatohlo dvorišče
SSKJ²
smrdljíka -e ž (í)
bot. drevo ali grm z lihopernatimi listi, majhnimi zelenkastimi cveti in rdečimi plodovi; terebint
SSKJ²
smrdljív -a -o prid. (ī í)
ki smrdi: smrdljiv tobak; smrdljiva gnojnica; smrdljiva mlakuža / končno so se izselili iz te smrdljive doline / kot psovka ti gnida smrdljiva
♦ bot. smrdljivi bezeg neprijetno dišeča trajnica z belimi cveti v velikih, ploščatih socvetjih, Sambucus ebulus; smrdljivi brin neprijetno dišeč grm z luskastimi listi, Juniperus sabina; smrdljiva pasja kamilica rastlina z belimi obrobnimi jezičastimi cveti in okroglimi plodovi, Anthemis cotula
SSKJ²
smrdljívec -vca m (ȋ)
1. ekspr. kdor smrdi: odmakniti se od smrdljivca
2. slabš. neprijeten, zoprn, slab človek: ta smrdljivec ne bo hodil z nami
3. star. petrolej: naliti smrdljivec v petrolejko
● zastar. popili so skoraj pol litra smrdljivca žganja
SSKJ²
smrdljívka -e ž (ȋ)
1. ekspr. ženska, ki smrdi: presesti se proč od smrdljivke
2. slabš. neprijetna, zoprna, slaba ženska: te smrdljivke ne želim več videti
3. star. petrolejka: v gostilni so prižgali smrdljivke
♦ bot. lističasta goba z votlim betom in rjavkastim klobukom, Russula foetens; gozdna rastlina z deljenimi listi, rumenimi cveti v koških in neprijetno dišečim mlečkom, Aposeris foetida
SSKJ²
smrdljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost smrdljivega: smrdljivost tobaka
SSKJ²
smrdokávra -e ž (ȃ)
zool. rdečkasto rumena ptica s pokončno pahljačasto perjanico, Upopa epops: pisane smrdokavre; duplo smrdokavre / ptica smrdokavra
SSKJ²
smrdúh -a m (ū) slabš.
1. kdor smrdi: spravite te smrduhe iz hiše / kot psovka smrduh prekleti
2. neprijeten, zoprn, slab človek: zakaj hodi ta smrduh k tebi
● knjiž. loviti smrduhe skunke
SSKJ²
smrdúha -e ž (ū)
slabš. ženska, ki smrdi: naj gre iz hiše ta smrduha
SSKJ²
smrdúlja -e ž (ú)
slabš. ženska, ki smrdi: naženi to smrduljo
SSKJ²
smréčen -čna -o prid. (ẹ̑)
smrekov: smrečne iglice; les diši po smrečni smoli / čaj s smrečnim medom
SSKJ²
smréčevje -a s (ẹ̑)
smrekov gozd: iz smrečevja se je oglasila šoja; gosto, nizko smrečevje / smrečevje na pobočju se suši smrekovo drevje; pokriti gredo s smrečevjem s smrekovimi vejami
SSKJ²
smréčica -e ž (ẹ́)
nav. ekspr. manjšalnica od smreka: posekati smrečico; pogozdovati s smrečicami
♦ bot. navadna smrečica vodna rastlina s kolenčastim steblom, črtalastimi listi in majhnimi zelenimi cveti, Hippuris vulgaris
SSKJ²
smrečína in smréčina -e ž (í; ẹ̄)
smrekov gozd: bukov gozd prehaja v smrečino / pokriti s smrečino s smrekovimi vejami
SSKJ²
smréčje -a s (ẹ̑)
smrekov gozd: hoditi skozi smrečje / hribi, porasli s smrečjem s smrekovim drevjem
// smrekove veje: zavarovati gredo s smrečjem; venec iz smrečja
SSKJ²
smréčji -a -e prid. (ẹ̑)
smrekov: nabirati smrečje vršičke; suhe smrečje iglice; smrečje veje
SSKJ²
smréčka -e ž (ẹ́)
smrečica: posekati smrečko
SSKJ²
smréčnat -a -o prid. (ẹ̑)
porasel s smrekami: smrečnato pobočje / smrečnat gozd smrekov gozd
● zastar. smrečnato ležišče ležišče iz smrekovih vej
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
smréka -e ž (ẹ́)
iglasto drevo s temno zelenimi koničastimi iglicami, visečimi storži in rdečkasto rjavo razpokano skorjo: smreka raste, se suši; posekati smreko; visoke smreke; raven, vitek kot smreka
♦ gozd. pokljuška smreka; vrtn. sobna smreka smreki podobna sobna rastlina s koničastimi iglicami in v pravilnih vretencih razvrščenimi vejami, Araucaria heterophylla; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca
SSKJ²
smrékica -e ž (ẹ́)
nav. ekspr. manjšalnica od smreka: pogozdovati s smrekicami
SSKJ²
smrékov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na smreko: smrekov les; smrekovi storži; suhe smrekove iglice; gredo je pokrila s smrekovimi vejami; smrekovo lubje / smrekov gozd / smrekov med; inhalirati smrekovo olje / smrekovo pohištvo
♦ zool. smrekov kapar; smrekov lubadar; smrekov prelec prelec, katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha
SSKJ²
smrékovec -vca m (ẹ́)
1. zastar. smrekov gozd: hoditi po smrekovcu
2. čeb. smrekov med: hojevec in smrekovec
SSKJ²
smrekovína in smrékovina -e ž (í; ẹ́)
smrekov les: pohištvo iz smrekovine
SSKJ²
smrékovje -a s (ẹ́)
smrekov gozd: na poseki je bilo še svetlo, v smrekovju pa temno; gosto, mlado smrekovje / lovila sta se med smrekovjem med smrekovim drevjem
SSKJ²
smŕk -a m (ȓ)
star. vrtinec: morski, vetrni, vodni smrk
♦ geogr. z vodo do stropa zalit del rova, kraške jame; sifon
SSKJ²
smŕka -e ž (r̄)
zastar. smrklja: takale smrka bi morala biti že v postelji
SSKJ²
smŕkanje -a s (r̄)
glagolnik od smrkati: smrkanje otrok
SSKJ²
smŕkati -am nedov. (r̄ ȓ)
glasno potegovati sluz, zrak v nos: ves čas je smrkala in požirala solze; kašljati, hrkati in smrkati
// ekspr. jokati: smrkala je od žalosti
SSKJ²
smŕkav -a -o prid. (ŕ)
1. ki ima smrkelj (v nosu): smrkav otrok; od joka so bile vse smrkave
2. ekspr. mlad, neizkušen: smrkav zdravnik; si pa preveč smrkava, da bi nam ukazovala / kot psovka ti smrkavec smrkavi
● ekspr. in vse to zaradi tako smrkave vsote denarja majhne, neznatne
SSKJ²
smŕkavček -čka m (ŕ)
ekspr. razposajen, objesten deček: takle smrkavček ti mimogrede vse razmeče
// ljubk. deček1, fant: naš smrkavček že hodi v prvi razred
SSKJ²
smŕkavec -vca m (ŕ)
slabš. razposajen, objesten nedorasel fant: kateri smrkavec je to naredil; jezil se je na smrkavce, ki so mu izpustili zračnico / kot psovka smrkavec nesramni
// ekspr. nedorasel fant sploh: takrat sem bil še smrkavec; njegov sin je smrkavec petnajstih let
SSKJ²
smŕkavka -e ž (ŕ)
slabš. razposajeno, objestno nedoraslo dekle: ozmerjal jo je s smrkavko
// ekspr. nedoraslo dekle sploh: razvajena smrkavka
SSKJ²
smŕkavost -i ž (ŕ)
1. stanje smrkavega človeka: zaradi smrkavosti ni mogel dihati skozi nos
2. vet. nalezljiva bolezen kopitarjev z razjedami v nosu in na koži: zboleti za smrkavostjo; povzročitelj smrkavosti
SSKJ²
smŕkelj -klja m (ŕ)
1. sluzast izcedek, ki se izloča skozi nos: smrkelj mu visi iz nosa; obrisati smrkelj; gnojen smrkelj
2. slabš. razposajen, objesten otrok: ta smrkelj prav nič ne uboga; to je rekla njena hči, ta smrkelj / kot psovka smrkelj smrkavi
● nar. purmanov smrkelj okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir
SSKJ²
smŕkež -a m (ȓ)
zool. manjša sladkovodna riba rumeno rjave barve s temnimi progami vzdolž telesa, Acerina schraetser:
SSKJ²
smŕklja -e ž (ȓ)
slabš. razposajeno, objestno nedoraslo dekle: smrklje so se jim posmehovale / kot psovka smrklja smrkava
// ekspr. nedoraslo dekle sploh: takrat sem bila še smrklja
SSKJ²
smŕkljast -a -o prid. (ŕ)
podoben smrklju: smrkljasta tekočina / ekspr. zaradi ribjih odpadkov smrkljasta tla spolzka
SSKJ²
smŕkljica -e ž (ȓ)
ekspr. razposajena, objestna deklica: smrkljice so se glasno smejale
// ljubk. deklica, punčka: štiriletna smrkljica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
smŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
glasno potegniti sluz, zrak v nos: smrknil je in hitro odgovoril
// ekspr. zajokati: solze so ji privrele v oči in polglasno je smrknila
SSKJ²
smrkolín -a m (ȋ)
ekspr. razposajen, objesten nedorasel fant: smrkolini so si izmišljali različne neumnosti / kot psovka presneti smrkolin
// nedorasel fant sploh: bil sem še smrkolin, zato nisem ničesar razumel / starši so bolj malo skrbeli za svojega smrkolina sina
SSKJ²
smrkolínček -čka m (ī)
ekspr. razposajen, objesten deček: smrkolinček je mimogrede prižgal vse luči
// ljubk. deček1, fant: ta smrkolinček zelo lepo riše
SSKJ²
smrkolínka -e ž (ȋ)
ekspr. razposajeno, objestno nedoraslo dekle: te smrkolinke nihče ne mara
// nedoraslo dekle sploh: svojeglava smrkolinka
SSKJ²
smrkolínski -a -o prid. (ȋ)
ekspr. značilen za smrkoline: smrkolinsko vedenje / kot psovka sodrga smrkolinska
SSKJ²
smrkôvje tudi smŕkovje -a s (ȏ; ŕ)
slabš. razposajeni, objestni otroci, zlasti dečki: smrkovje uničuje zelenice / kot psovka presneto smrkovje
// ekspr. otroci, mladina sploh: v kino hodi samo smrkovje
SSKJ²
smrlínje -a s (ȋ)
nar. zahodno brinje: leska in smrlinje
SSKJ²
smrščáti -ím nedov. (á í)
knjiž. smrčati: glasno smrščati
SSKJ²
smŕt -i ž (ȓ)
1. prenehanje življenja, življenjskih procesov: izguba krvi je povzročila smrt; nesreča se je končala s smrtjo; lahka, naravna, navidezna, težka smrt; ugotoviti vzrok smrti / blaga smrt evtanazija / do smrti pretepsti
// stanje, ko prenehajo življenjski procesi: smrt je nastopila zaradi bolezni, starosti, zastrupitve; zdravnik je ugotovil smrt; znaki smrti
// konec življenja: bil ji je zvest do smrti; ekspr. človek se do smrti uči vse življenje; vznes. hvaležen ti bom do smrti
2. dejstvo, da kdo umre: očetova smrt ga je zelo prizadela; bati se smrti; bili so krivi njegove smrti; rešiti koga smrti; ekspr. za las uiti smrti; obletnica prijateljeve smrti; pozabil je na to kot na svojo smrt popolnoma / pasti junaške smrti; publ. umreti nasilne smrti umreti zaradi (posledic) nasilnega dejanja, uboja
3. okostnjak s koso, ki pooseblja to dejstvo: ob postelji je stala smrt; če bi srečal samo smrt, me ne bi bilo tako strah; pesn. bela smrt; bled, suh kot smrt
4. podoba mrtvaške glave s prekrižanima kostema kot opozorilo na smrtno nevarnost: narisati na nalepko smrt; označiti strup s smrtjo
5. ekspr., v povedni rabi kar je za koga
a) škodljivo, uničevalno: alkohol je zanj smrt / sonce je smrt za njene bolne oči; ekspr. bela smrt snov bele barve, ki škoduje zdravju, zlasti mamilo
b) neprijetno, mučno: zgodnje vstajanje je zanje smrt; življenje v mestu je smrt za kmečkega človeka / mlečne jedi so zame smrt nimam jih rad, zelo nerad jih jem / v prislovni rabi smrt je poslušati tako govorjenje
6. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi na smrt zelo, močno: na smrt se bojim; na smrt se dolgočasi; na smrt se prestrašiti; na smrt utrujen, zaljubljen / potovanje nas je utrudilo do smrti
● ekspr. smrt mu je že za petami kmalu bo umrl; ekspr. vse nas čaka smrt vsi bomo umrli; vznes. smrt mu je izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; evfem. zdaj ga je smrt odrešila po hudem trpljenju je umrl; ekspr. v hiši se je oglasila smrt nekdo v hiši je umrl; ekspr. smrt ga je pobrala umrl je; ekspr. smrt ga je že večkrat potipala že večkrat je bil zelo bolan, v smrtni nevarnosti; ekspr. pri pisanju spominov ga je prehitela smrt umrl je, preden jih je napisal, dokončal; ekspr. zavedali so se, da preži nanje smrt da so v smrtni nevarnosti; ekspr. gledati smrti v obraz biti v smrtni nevarnosti; ekspr. ta živalska vrsta je obsojena na smrt bo izumrla; ekspr. njega bi bilo treba poslati po smrt je zelo počasen; ekspr. iti v smrt za domovino umreti; vznes. med delom, sredi velikih načrtov je omahnil v smrt je umrl; ekspr. pognati, poslati koga v smrt povzročiti njegovo smrt, usmrtiti ga; boriti se s smrtjo biti v agoniji, umirati; ekspr. igrati se s smrtjo lahkomiselno, neprevidno izpostavljati se nevarnosti, smrti; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. črna smrt kuga; slabš. tak je kot konjska smrt zelo suh, slaboten; zelo grd, neprikupen; publ. divji valovi so jim grozili z mokro smrtjo s smrtjo v vodi; nar. pasja smrt strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju; preobjeda; knjiž. priti v objem smrti umreti; pog. bil je na smrt bolan tako, da so pričakovali, da bo umrl; Smrt fašizmu – svobodo narodu med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pozdrav udeležencev narodnoosvobodilnega boja; zaključek uradnih dopisov; preg. dolga bolezen, gotova smrt; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi
♦ agr. na smrt obrezana trta trta, ki se ji pri obrezovanju pustijo samo šparoni; med. (biološka) smrt stanje, ko preneha spontano dihanje, delovanje možganov, srca in oživljenje ni več mogoče; klinična smrt stanje, ko preneha dihanje, oživljenje pa je še mogoče; rel. mučeniška smrt vdano sprejeta nasilna smrt zaradi vere ali verskih, nravnih načel; šport. spirala smrti lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalka, zelo nagnjena nazaj, drsa v velikem loku na eni nogi okoli drsalca, ki jo drži za roko; smrtni zavoj
SSKJ²
smŕten -tna -o prid. (ȓ)
1. nanašajoč se na smrt: iz bolnikovih ust je prihajalo smrtno hropenje / smrtni pot pot pri smrtnem boju ali zelo velikem strahu; smrtna bridkost tesnoba, trpljenje ob umiranju / smrtni boj umiranje, agonija / kačji pik je lahko smrten; smrtna doza strupa; smrtna rana; opekline so bile smrtne / povečalo se je število nesreč s smrtnim izidom; ob novih zdravilih so smrtni primeri zelo redki; vojna je zahtevala veliko smrtnih žrtev / zgodila se je smrtna nesreča; rešiti človeka iz smrtne nevarnosti; pren., ekspr. zadati kolonializmu smrtni udarec
// knjiž. umrljiv: vsi smo smrtni
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: povsod je bila smrtna tišina; smrtna utrujenost; oči so se mu zabliskale v smrtnem sovraštvu
● avt. žarg. smrtni sedež sedež poleg šoferja v osebnem avtomobilu; ležati na smrtni postelji umirati; ekspr. prišla je njegova smrtna ura umrl je; ekspr. spati smrtno spanje biti mrtev
♦ biol. smrtni gen gen, ki povzroči smrt organizma, še preden je ta zrel za razmnoževanje; letalni gen; pravn. smrtna kazen kazen, pri kateri se obsojenec kaznuje s smrtjo; smrtna obsodba; rel. smrtni greh kršitev božje postave v veliki stvari z jasnim spoznanjem in popolnim privoljenjem; šport. smrtni skok premet prosto, zlasti z višine; smrtni zavoj lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalka, zelo nagnjena nazaj, drsa v velikem loku na eni nogi okoli drsalca, ki jo drži za roko
    smŕtno prisl.:
    pri delu se je smrtno ponesrečil; smrtno se prestrašiti; smrtno užaliti koga; biti smrtno bled; rana je bila smrtno nevarna; smrtno resen obraz
SSKJ²
smrtljív -a -o prid. (ī í)
zastar. usmrtljiv, smrten: smrtljiva tekočina
SSKJ²
smŕtnica -e ž (ȓ)
1. ekspr. umrljiva ženska: tudi kraljica je samo smrtnica
2. nar. rastlina z dlanasto deljenimi listi, črno koreniko in velikimi belimi cveti; črni teloh: šopek smrtnic
● star. trese ga smrtnica predsmrtna mrzlica; star. srečal se je z belo ženo smrtnico s smrtjo
SSKJ²
smŕtnik -a m (ȓ)
ekspr. umrljiv človek: vsi smo smrtniki; tudi on je čisto navaden smrtnik / ti si edini smrtnik, ki me razume človek
SSKJ²
smrtnína -e ž (ī)
zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu od podložnikove zapuščine; umrlina: odprava smrtnine
SSKJ²
smrtnják -a m (á)
knjiž. smrt: za njegovim hrbtom je že stal smrtnjak
SSKJ²
smŕtnost -i ž (ȓ)
1. število, ki pove, koliko ljudi umre v letu na tisoč prebivalcev: smrtnost pada, raste; krivulja smrtnosti; smrtnost in rodnost
2. med. število, ki pove, koliko ljudi umre od sto obolelih za isto boleznijo: smrtnost pri tej bolezni je velika; smrtnost pri davici, kozah / 30-odstotna smrtnost
SSKJ²
smrtoglávec -vca m (ȃ)
zool. nočni metulj, ki ima na oprsju svetle lise v obliki mrtvaške glave, Acherontia atropos: buba smrtoglavca / metulj smrtoglavec
SSKJ²
smrtonôsen -sna -o prid. (ó ō)
ki povzroči smrt; smrten: smrtonosna količina strupa / ekspr. smrtonosno orožje
SSKJ²
smrtôvnica -e ž (ȏ)
pravn. uradni zapis podatkov o umrlem zaradi uvedbe zapuščinskega postopka: sestaviti smrtovnico
SSKJ²
SMS in sms -a in SMS in sms -ja [prva oblika esemès -êsa; druga oblika səməsə̀] m (ȅ ȇ; ə̏) krat.
kratko, s številom znakov omejeno pisno sporočilo, navadno poslano po mobilnem telefonu: poslati SMS; glasovati, obveščati prek SMS-a, po SMS-ju; napaka pri pošiljanju SMS-a; cene za SMS-e; klici in SMS-ji; prvi del zloženk: SMS-glasovanje; SMS-obveščanje; SMS-sporočilo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
smúč1 -a m (ȗ)
zool. večja sladkovodna riba zelenkaste barve s temnejšimi prečnimi progami, Lucioperca lucioperca: loviti smuče in okune
SSKJ²
smúč2 -í ž (ȗ)
nav. mn. dolga, ozka, tanka, spredaj zakrivljena priprava za drsenje, skakanje po snegu, ki se pritrdi na čevlje: natakniti si smuči; kovinske, lesene, plastične smuči; drsna ploskev smuči; vezi za smuči / alpske, skakalne, tekaške smuči; hoja, tek na smučeh
♦ šport. skakalec leži na smučeh je med skokom, letom globoko sklonjen nad smučmi; bloške smuči kratke smuči iz bukovega lesa; lepljene smuči zlepljene iz več plasti; vodne smuči; maža za smuči snov za mazanje smuči, da bolje drsijo ali da navkreber ne spodrsavajo
SSKJ²
smúča -e ž (ȗ)
nav. mn., pog. smuč2, smučka: smuča se mu je odpela; namazati smuče
SSKJ²
smúčanje -a s (ȗ)
glagolnik od smučati: ponesrečiti se pri smučanju; smučanje in plavanje / čevlji za smučanje / razvoj smučanja pri nas / tekmovalno smučanje; vodno smučanje ali smučanje na vodi drsenje po vodni gladini, pri katerem se smučar drži za vrv, ki jo vleče motorni čoln; zimsko smučanje / iti na smučanje se smučat
♦ šport. alpsko smučanje smuk, slalom in veleslalom; klasično smučanje tek na smučeh in skakanje
SSKJ²
smúčar -ja m (ȗ)
kdor se smuča: opazovati smučarje / bil je dober smučar / vodni smučar ali smučar na vodi
// športnik, ki se ukvarja s smučanjem: smučarji so tekmovali za svetovni pokal / smučarji tekači
♦ šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem
SSKJ²
smučaríja -e ž (ȋ)
pog. smučanje: ukvarjati se s smučarijo / iti na smučarijo se smučat
SSKJ²
smúčarka -e ž (ȗ)
ženska, ki se smuča: na smučišču se je zbralo precej smučarjev in smučark
// športnica, ki se ukvarja s smučanjem: nastop mladih smučark
SSKJ²
smúčarski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na smučarje ali smučanje: slovenska smučarska reprezentanca; smučarsko tekmovanje / smučarski čevlji; imel je novo smučarsko opremo; smučarska palica palica s krpljico in ročajem z usnjeno zanko; smučarske rokavice / šolarji so se na smučarskih tečajih naučili smučati; smučarski učitelj / lepi smučarski tereni; smučarska središča / smučarska skakalnica
♦ šport. smučarski poleti poleti, pri katerih smučarski skakalec leti nad 90, 100 m daleč; smučarski skoki; smučarski tek smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec teče na lahkih, ozkih smučeh v smučini po ravnem ali rahlo valovitem terenu; smučarsko čepenje drža telesa, ki omogoča večjo stabilnost pri vožnji
SSKJ²
smúčarstvo -a s (ȗ)
dejavnost, ki je v zvezi s smučanjem: zgodovina slovenskega smučarstva
SSKJ²
smúčati -am nedov. (ȗ)
ukvarjati se s smučanjem: smuča že od otroških let; pozimi veliko smuča
// nastopati, tekmovati v smučanju: smučal je na vseh prvenstvih
    smúčati se 
    voziti se s smučmi: nekaj časa se je smučal, potem je šel domov; vsako nedeljo se hodi smučat na bližnje smučišče
SSKJ²
smúčen -čna -o prid. (ȗ)
grad. ki se premika levo ali desno po vodilu: smučno okno; omara s smučnimi vrati
SSKJ²
smučína -e ž (í)
1. sled, ki jo zapustijo smuči v snegu: v svežem snegu je bilo videti smučine; plitva smučina
2. šport. proga za hojo in tek na smučeh: teptalni stroj je naredil več smučin / teči v smučini
SSKJ²
smučíšče -a s (í)
navadno urejen prostor za smučanje: ob nedeljah so bila vsa smučišča polna; visokogorsko smučišče / poledenelo, teptano smučišče
SSKJ²
smúčka -e ž (ȗ)
nav. mn. dolga, ozka, tanka, spredaj zakrivljena priprava za drsenje, skakanje po snegu, ki se pritrdi na čevlje: smučka se mu je odpela; zlomiti smučko; doskočil je na obe smučki; smučke in drsalke
SSKJ²
smúčkati se -am se nedov. (ȗ)
otr. smučati se: še malo se smučkaj, potem bomo šli domov
SSKJ²
smúk1 -a m (ȗ)
šport. smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec smuča po veliki strmini med redko postavljenimi vratci: tekmovati v smuku; proga za smuk; slalom, veleslalom in smuk / pog. voziti smuk tekmovati v smuku
SSKJ²
smùk2 medm. (ȕ)
1. izraža hiter premik, skok: fantek je stisnil glavo med ramena in, smuk, skočil mimo vratarja v hišo; smuk za vogal in ni ga bilo več videti; on po šibo, jaz pa smuk pod mizo
2. nekdaj izraža smučarski pozdrav: smučarja, ki mu je prišel naproti, je veselo pozdravil: smuk!
SSKJ²
smúka -e ž (ú)
vožnja po snegu s smučmi: snega je še dovolj za smuko; prijetna smuka / iti na smuko se smučat
SSKJ²
smukáč -a m (á)
šport. športnik, ki se ukvarja s smukom: je dober smukač; tekmovanje smukačev in slalomistov
SSKJ²
smukáčica -e ž (á)
šport. športnica, ki se ukvarja s smukom: naša najboljša smukačica v pretekli sezoni; uveljavljena, vrhunska smukačica; trening smukačic
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
smúkanje -a s (ú)
glagolnik od smukati: smukanje češenj, grozdnih jagod / smukanje lanu / jezilo jo je njegovo smukanje okrog nje
SSKJ²
smukáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na smukače ali smuk: smukaška proga; smukaško tekmovanje / smukaške smuči
SSKJ²
smúkati -am tudi smúčem nedov. (ú)
1. s potegi z oprijemajočo roko po čem trgati: smukati bezgove jagode; smukati liste z veje / smukati borovnice z grabljicami; pren. veter smuka cvete
// s potegi z oprijemajočo roko po čem delati, da česa ni več na čem: smukati lan, vejo / koze smukajo poganjke
2. ekspr. hitro hoditi, tekati kod: miška smuka iz luknje v luknjo; otroci so smukali sem in tja / veverica smuka z veje na vejo skače
// neslišno in neopazno hitro hoditi, tekati kod: temne postave smukajo mimo oken
    smúkati se ekspr.
    1. hodeč, premikajoč se sem in tja se na rahlo drgniti ob kaj: pes se ji je smukal okoli nog / maček se prijazno smuka obme
    2. navadno v zvezi z okoli, okrog hodeč, premikajoč se sem in tja biti, zadrževati se kje z določenim namenom: toliko časa se je smukala okoli očeta, da ji je dovolil iti na sprehod; smukal se je okoli prodajalk, pa ni nič dobil; zakaj se toliko smuka okrog naše hiše
    3. hitro hoditi, premikati se sem in tja: smukal se je med vojaki in jih prosil za cigarete; natakar se je spretno smukal med gosti; tiho se je smukala po stanovanju
    // neslišno in neopazno hitro hoditi, premikati se sem in tja: smukali so se med stražami in zasedami
    ●     pog., ekspr. smukati se okoli deklet veliko in rad se družiti z njimi; prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; smuka se kakor mačka okoli vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema
    smukajóč -a -e:
    smukajoč se med drevjem, je izginil
SSKJ²
smúke smúk ž mn. (ū ȗ)
star. vsaka od drsnih ploskev sani, sank; sanica: smuke so se zlomile; les za smuke
SSKJ²
smúkec -kca m (ȗ)
zelo drobno zmlet lojevec: nasuti smukec v gumijasto blazino; potresti roke s smukcem
SSKJ²
smukljáti -ám nedov. (á ȃ)
zastar. smukati: smukljati grozde
SSKJ²
smúkniti -em dov. (ú ȗ) ekspr.
1. hitro iti, steči kam: ko je to rekla, je smuknila iz sobe; miš smukne v luknjo / smukniti iz postelje; smukniti pod odejo; otroci so smuknili za peč / prvi kolesar je že smuknil mimo hitro zapeljal; smučar smukne po strmini navzdol / noga je kar smuknila v škorenj zdrsnila
// neslišno in neopazno hitro iti, steči kam: smukniti za ogel; nihče ne ve, kdaj je smuknil ven
2. za kratek čas hitro iti, steči kam z določenim namenom: smuknila sta na kavo; samo po denar smuknem; mimogrede je smuknil še v trgovino / za deset minut bom smuknila na klepet
3. hitro se obleči, obuti: smukniti v čevlje; smuknila je v novo obleko
● ekspr. srce mu je smuknilo v hlače zbal se je, izgubil pogum; evfem. smuknili so mu denarnico vzeli, ukradli
SSKJ²
smúliti se -im se nedov., tudi smulíla se (ú ū)
1. nar. primorsko, navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, smukati se: smuliti se okoli matere
2. dov. izmuzniti se: sekira se mu je smulila iz rok
    smúliti 
    smukati: smuliti listje
SSKJ²
smúški -a -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na smuko, smučanje: odpreti nov smuški center; smuška sezona je trajala štiri mesece / skoki s smuške skakalnice
● smuške palice smučarske palice
♦ šport. smuška vez priprava na smučeh za pritrditev smučarskega čevlja
2. nanašajoč se na smuk: smuška proga / smuški zmagovalec
SSKJ²
smuti gl. smoothie
SSKJ²
snack bar snack bara [snêg bár in snég bár] m (ȇ, ȃ; ẹ̑, ȃ)
gost. gostinski lokal, kjer se strežejo za pultom sedečim gostom pijače in na hitro pripravljene jedi: iti v snack bar
SSKJ²
snága -e ž (á)
stanje brez umazanije, prahu: navajati, paziti na snago; ima smisel za red in snago; telesna snaga; snaga stanovanja
● ekspr. kuhinja se kar blešči od snage je zelo snažna
SSKJ²
snagoljúben -bna -o prid. (ú ū)
knjiž. ki ljubi snago: snagoljuben človek; biti zelo snagoljuben
SSKJ²
snáha -e ž (á)
sinova žena v odnosu do njegovih staršev: s snaho se lepo razumejo; bodoča snaha
SSKJ²
snájper -ja m (á) voj. žarg.
kdor je posebej izurjen za streljanje z ostrostrelsko puško; ostrostrelec: snajper ga je zadel v hrbet; iskanje snajperjev; lov na snajperja / profesionalni snajper
// ostrostrelska puška, ostrostrelka: meriti, streljati s snajperjem; streli iz snajperja
SSKJ²
snajperíst -a m (ȋ) pog.
ostrostrelec: snajperist na straži; žrtev snajperista; lov na snajperista / fantomski, serijski snajperist
SSKJ²
snájperka -e ž (á)
voj. žarg. ostrostrelska puška: streljati s snajperko
SSKJ²
snást -í ž (ȃ)
zastar. jadrovje: popravljati snast na ladji
SSKJ²
snážen -žna -o prid., snážnejši (á ā)
ki je brez umazanije, prahu: snažni čevlji; snažno stanovanje; vse je bilo urejeno in snažno / dojenček je bil zelo snažen / snažna gospodinja gospodinja, ki ima smisel za snago; snažno delo delo, pri katerem se človek ne umaže
● zastar. imel je zelo snažne roke močne
    snážno prisl.:
    snažno oblečen; snažno pometeno dvorišče
SSKJ²
snáženje -a s (á)
glagolnik od snažiti: snaženje stanovanja; pospravljanje in snaženje / snaženje živine
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
snažílec -lca [tudi snažiu̯ca] m (ȋ)
delavec, ki čisti: snažilec čevljev, oken; snažilec ulic / mazalec in snažilec ladijskih kotlov
SSKJ²
snažílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na snaženje: snažilna ekipa / snažilne priprave
SSKJ²
snažílka -e [tudi snažiu̯ka] ž (ȋ)
ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem: zaposliti več snažilk; šolska snažilka
SSKJ²
snážiti -im nedov. (á ȃ)
odstranjevati umazanijo, prah: ves dopust je samo snažila in pospravljala; snažiti čevlje, okna; snažiti si nohte / snažiti in krmiti konje
SSKJ²
snážnost -i ž (á)
stanje brez umazanije, prahu: navajati, paziti na snažnost; snažnost stanovanja; čut za snažnost
SSKJ²
snéd -í ž, daj., mest. ed. snédi (ẹ̑)
star. požrešen človek: ta sned tudi materi ni privoščila priboljška
SSKJ²
snéda -e ž (ẹ̑)
star. požrešen človek: ti sneda, ali boš vse sam pojedel
SSKJ²
snédati -am nedov. (ẹ́)
star. pojedati: gosenice snedajo liste
● star. snedati komu čast in ugled jemati
SSKJ²
snéden1 -a -o prid. (ẹ̑)
star. požrešen: sneden človek; biti preveč sneden / snedena je na sadje
SSKJ²
snéden2 -dna -o prid. (ẹ̄)
star. požrešen: snedni otroci
SSKJ²
snédenec -nca m (ẹ̑)
star. požrešen človek: ta snedenec nima nikoli dovolj
SSKJ²
snédenost -i ž (ẹ̑)
star. požrešnost: vsi so jo poznali po njeni snedenosti
SSKJ²
snédež -a m (ẹ̑)
star. požrešen človek: tak snedež je, da bi najraje sam vse pojedel
SSKJ²
snedúh -a m (ū)
star. požrešen človek: prevelik sneduh je, da bi se odrekel dobri večerji
SSKJ²
snég -á m (ẹ̑)
1. padavine v obliki snežink: sneg naletava, je ponehal; pog. sneg gre sneži; v hribih bo padal sneg bo snežilo; burja nosi sneg; dež s snegom; dež in sneg / verjetno bo spet sneg; kaže na sneg; ekspr. diši po snegu / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: ne stoj na snegu; les so spravljali tudi v snegu in mrazu
// te padavine kot bela snov na podlagi, zemlji: sneg kopni, se tali, se udira; sonce topi sneg; gaziti sneg, po snegu; kidati sneg; otresti sneg s plašča; drevje se je polomilo zaradi snega; avtomobil je obtičal v snegu; hribi so pokriti s snegom; sipek, trd sneg; svež sneg; knjiž. bleščeč, lesketajoč se sneg; sneg je na površini zmrznjen / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; južen sneg razmehčan, topeč se; moker sneg; plazovit sneg ki se (rad) loči, odtrga od celote; puhasti sneg; večni sneg ki stalno pokriva površje zemlje / mn., knjiž. visoki snegovi so začeli kopneti
2. stepen beljak: umešati sneg / beljakov sneg
● ekspr. sneg se kadi (močno) sneži z vetrom; ekspr. sneg se ponuja začenja rahlo snežiti; drva so pripravili do snega do zime; publ. zimske počitnice so preživeli na snegu vse počitnice so se smučali, sankali; knjiž., ekspr. ekspedicija je bila izgubljena v snegu in ledu v pokrajini, pokriti s snegom in ledom; šport. žarg. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; pog. sneg na ekranu svetle, migotajoče pike na televizijskem zaslonu zaradi šibkega vhodnega signala; marčev sneg je siromakov gnoj
♦ alp. gnili sneg otajan, star sneg, ki se seseda; jamičasti sneg z jamicami, ki nastajajo zaradi taljenja snega; geogr. ločnica večnega snega višinska ali polarna meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; meteor. južni sneg ki pada pri temperaturi okoli 0 °C
SSKJ²
snegobrán -a m (ȃ)
snegolov: popraviti žlebove in snegobran
SSKJ²
snegolòm -ôma m (ȍ ó)
gozd. polom drevja zaradi snega: proti snegolomu odporna drevesa / obšel je snegolom zaradi snega polomljeno drevje
SSKJ²
snegolòv -ôva m (ȍ ō)
ograja na strehi, ki zadržuje sneg: namestiti, popraviti snegolov
SSKJ²
snegolôvec -vca m (ȏ)
snegolov: na strehi ni snegolovca
SSKJ²
snegomér -a m (ẹ̑)
meteor. priprava za merjenje višine snežne odeje:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
snegôvje -a s (ȏ)
ekspr. sneg: planine se bleščijo v snegovju
SSKJ²
snemálec -lca [snemau̯ca in snemalca] m (ȃ)
1. kdor upravlja filmsko, televizijsko kamero: film je posnel znan snemalec; snemalec dokumentarne oddaje; režiser in snemalec / filmski, televizijski snemalec
♦ film. glavni snemalec ki snema osrednje dogajanje filma in vodi delo drugih snemalcev
2. rad. kdor pri snemanju zvoka skrbi za pravilno delovanje snemalnih naprav: dober snemalec / snemalec zvoka
SSKJ²
snemálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na snemanje: snemalna ekipa je delala celo noč / snemalna kamera; snemalne naprave; nova snemalna tehnika / snemalni studio
♦ elektr. snemalna elektronka elektronka, ki spreminja optične slike v električne televizijske signale; snemalna glava del magnetofona, magnetoskopa, ki omogoča zapis informacije; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak
SSKJ²
snemalíšče -a s (í)
kraj, prostor za snemanje: izbrati primerno snemališče
SSKJ²
snemálka -e [snemau̯ka in snemalka] ž (ȃ)
ženska, ki upravlja filmsko, televizijsko kamero: snemalka dokumentarcev; snemalka in montažerka
SSKJ²
snemálnica -e ž (ȃ)
rad. prostor za snemanje zvokov: posneti v snemalnici
SSKJ²
snemálnik -a m (ȃ)
1. elektronska naprava za snemanje slike, zvoka: digitalni snemalnik lahko deloma nadomesti klasični videorekorder; nastavitve snemalnika; snemalnik in predvajalnik / filmski snemalnik / snemalnik zvoka
2. električna priprava za zapisovanje in reprodukcijo govorjenih besed: vklopljeni snemalnik je zabeležil pogovor; prenosni snemalnik; snemalnik v pisalu; snemalnik z mikrofonom / glasovni snemalnik; snemalnik glasu
3. strojn. priprava za snemanje koles z gredi:
SSKJ²
snemálski -a -o [snemalski in snemau̯ski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na snemalce: snemalska izkaznica / snemalska ekipa snemalna
SSKJ²
snémanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od snemati:
a) snemanje zaves / snemanje jarma
b) končati snemanje; s snemanjem oblikovati izrez
c) snemanje so končali v predvidenem roku; snemanje celovečernega, kratkega filma / radijsko, televizijsko snemanje / tonsko snemanje; snemanje na magnetofonski trak
♦ film. sinhrono snemanje istočasno snemanje slike in zvoka; um. snemanje stenske slike restavratorski postopek, pri katerem se ogrožena stenska slika sname in po obdelavi vrne na prvotno mesto ali prenese na prenosljivo podlago
SSKJ²
snémati -am nedov. (ẹ̑)
1. delati, da kaj ni več obešeno: snemati slike, zavese; snemati obleke z obešalnikov / snemati verižico z vratu
// delati, da kaj ni več nataknjeno na kaj: snemati meso z ražnja / snemati sedlo; drug za drugim so si snemali maske / snemati okna, vrata jemati s tečajev
2. obrt. s pletilko delati novo petljo skozi dve ali več prejšnjih ali končevati pletenje: snemati na koncu vrste; snemati za izrez / snemati petlje
3. prenašati s filmsko kamero na filmski trak: ta prizor so dolgo snemali; snemati film po noveli, romanu; film so snemali v studiu / snemati v barvah
4. rad. zapisovati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo: snemati glasbo, ptičje petje; snemati koncert / snemati nastop popularnega ansambla / snemati sestanke na magnetofonski trak / ta pevka veliko snema
♦ pravn. snemati sledove prenašati sledove na drugo podlago zaradi identifikacije
SSKJ²
snémen -mna -o prid. (ẹ̑)
snemljiv: snemni in nesnemni zobni aparat; snemna prevleka
♦ med. snemna proteza
SSKJ²
snemljív -a -o prid. (ī í)
ki se da sneti, snemati: snemljivi deli motorja; lahko snemljiva rešetka
SSKJ²
snésti sném dov., 2. mn. snéste, 3. mn. snedó in snêjo; snêj in snèj snêjte; snédel snédla, stil. snèl snéla (ẹ́)
pojesti: dobil je tako porcijo, da je ni mogel snesti / snesti kruh, meso / miši so snedle skoraj ves pridelek
● ekspr. snesti besedo, obljubo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. tako je lepa, da bi jo človek kar snedel zelo je lepa; ekspr. kar snedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; iron. misli, da je snedel vso modrost sveta ima se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. ljudje bi ga najraje snedli zelo so jezni nanj; preg. suša sne en kos kruha, moča pa dva moča pridelku bolj škoduje kot suša
    snésti se ekspr.
    zelo razžalostiti se, vznemiriti se: snedel se bo zaradi nje
    snéden -a -o:
    snedene besede; snedena jed
    ●     preg. boljše prihranjeno jajce kot sneden vol; 
prim. sneden1
SSKJ²
snét -í ž, daj., mest. ed. snéti (ẹ̑)
1. glivična bolezen, ki se kaže v obliki črnkastih tvorb na listih, klasih, steblih rastlin: koruzo je napadla snet
// nav. mn., bot. glivice, ki povzročajo to bolezen: s snetmi okužene rastline; sneti in rje / prašnata snet glivica zajedavka na žitu in drugih travah, ki razkraja zlasti klase v črn prah, Ustilago; trda snet
2. slabš. nepomemben, malovreden človek: ne druži se s tako snetjo / ed. roparji, tatovi in podobna snet nepomembni, malovredni ljudje
SSKJ²
snéten -tna -o (ẹ̑)
pridevnik od snet: snetni trosi
SSKJ²
snéti snámem dov., snêmi snemíte; snél; nam. snét in snèt (ẹ́ á)
1. narediti, da kaj ni več obešeno: snela je zavese in jih oprala; sneti plašč z obešalnika / sneti ogrlico z vratu
// narediti, da kaj ni več nataknjeno na kaj: sneti ribo s harpune / sneti lasuljo, obvezo; jermen se je snel s kolesa; sneti si prstan z roke / zapornikom so sneli lisice / sneti okna, vrata s tečajev vzeti s tečajev
2. ekspr. vzeti, dobiti kje, od kod: kje naj snamem toliko denarja; na katerem podstrešju si snel to knjigo / kje si pa to novico snel izvedel, slišal; ne vemo, od kod je snel to žensko od kod jo je pripeljal, kje se je seznanil z njo
3. pog. s silo odpeljati, prijeti: sneli so nas, ko smo trosili letake / sneli so ga kar na ulici
4. obrt. s pletilko narediti novo petljo skozi dve ali več prejšnjih ali končati pletenje: sneti za vratni izrez / preostalih deset petelj snemite hkrati
● ekspr. ni mogel sneti pogleda z dekleta neprestano jo je gledal; ekspr. skoraj bi mu sneli glavo ga ubili, usmrtili; ekspr. besedo si mi snel z jezika besedo si mi vzel z jezika; ekspr. novico s klina sneti izmisliti si jo; ekspr. tega ne morem kar s kljuke sneti hitro, na lahek način dobiti; izmisliti si
    snét -a -o:
    snete petlje; sneta okna; vhodna vrata so bila sneta
SSKJ²
snetív -a -o prid. (ī í)
snetjav: pšenica je snetiva / snetiva njiva
● ekspr. snetivi izgovori malovredni, ničvredni
SSKJ²
snetívost -i ž (í)
snetjavost: snetivost žita
SSKJ²
snetjàv -áva -o prid. (ȁ á)
na katerem so črnkaste tvorbe, ki jih povzročajo sneti: snetjav klas; snetjavo žito / snetjava njiva
● ekspr. snetjav razlog za prepir nepomemben, nevažen
SSKJ²
snetjávost -i ž (á)
lastnost, značilnost snetjavega: snetjavost pšenice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
snétje1 -a s (ẹ̑)
glagolnik od sneti: snetje kljuke
SSKJ²
snétje2 -a in snetjè -à s (ẹ̄; ȅ ȁ)
črnkaste tvorbe, ki jih povzročajo sneti: na koruzi je polno snetja
SSKJ²
snetljív -a -o prid. (ī í)
snetjav: snetljivo proso; zrnje je snetljivo
● slabš. snetljiv človek nepomemben, malovreden; ekspr. snetljivo bogastvo malovredno, ničvredno
SSKJ²
snetljívost -i ž (í)
snetjavost: snetljivost pšenice
SSKJ²
snežák -a m (á)
sneženi mož: narediti snežaka
SSKJ²
snéžec -žca m (ẹ̑)
ekspr. manjšalnica od sneg: iz megle je začel naletavati prvi snežec
SSKJ²
snéžek -žka m (ẹ̑)
ekspr. manjšalnica od sneg: snežek se topi
SSKJ²
snéžen1 -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sneg:
a) iti skozi snežni metež; snežni vihar; presenetila jih je snežna ploha / snežne padavine / zasul jih je snežni plaz; prebijati se skozi snežne zamete; snežna brozga / ekspr. snežne krpe; knjiž. snežna odeja / snežni plug naprava za odstranjevanje snega; snežna ograja ograja na strehi, ki zadržuje sneg / v težkih snežnih razmerah so se povzpeli na vrh; zima je bila hladna in snežna snežena
b) snežna belina njene kože
♦ avt. snežne verige; gastr. snežne kepe slaščica iz kuhanega snega kepaste oblike in z dodatkom kreme; geogr. snežna meja meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; med. snežna slepota kratkotrajna oslepitev zaradi močnega bleščanja; vrtn. snežna modrica rastlina s suličastimi listi in številnimi modrimi cveti, Chionodoxa luciliae; zool. snežni leopard velika visokogorska himalajska zver z gosto dolgo dlako, Uncia uncia; snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belka
    snéžno prisl.:
    snežno beli zobje; snežno čist
SSKJ²
snežén2 -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki je iz snega: zavetišče so si naredili iz sneženih kvadrov; sneženi zameti snežni zameti; snežene kepe
2. za katerega je značilno veliko snega: lani je bila zima zelo snežena / snežen dan
3. ki je pokrit s snegom: sneženi vrhovi planin; snežena pokrajina / ekspr. glavo je imela že čisto sneženo
● sneženi mož iz snega narejena igrača, ki ponazarja človeško postavo; snežene kepe okrasni grm z belimi cveti v kroglastih socvetjih
SSKJ²
snežênje -a s (é)
glagolnik od snežiti: zadnje sneženje je povečalo nevarnost plazov; med sneženjem je pihala močna burja
SSKJ²
snežénka -e ž (ẹ̄)
1. vrtn. okrasni grm z belimi jagodami: posaditi sneženko
2. nav. mn., zool. manjše žuželke, katerih ličinke pozimi prilezejo iz zemlje, Cantharidae:
SSKJ²
snežína -e ž (í)
knjiž. sneg (na podlagi): snežina se tali; hoditi po snežini; sveža snežina
SSKJ²
snežínka -e ž (ȋ)
majhen bel kristal iz ledu, ki nastane z zmrzovanjem vodnih hlapov v zraku: snežinke naletavajo, padajo, ekspr. poplesavajo; majhna, velika snežinka / kosmi snežink
SSKJ²
snežíšče -a s (í)
geogr. kraj, prostor v gorah, kjer se ohrani sneg vse leto ali velik del leta: prečkati snežišče / trajna snežišča
SSKJ²
snežíti -ím nedov. (ī í) nav. 3. os.
1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki snežink: že ves dan sneži; močno snežiti; snežilo in deževalo je hkrati / snežilo je v velikih kosmih; sneži z vetrom
2. knjiž., ekspr. padati mirno, tiho kot sneg: cvetni lističi snežijo z drevesa / nežna svetloba sneži na njen obraz
SSKJ²
snéžka -e ž (ẹ̑)
nav. mn. nepremočljivo gumijasto ali plastično obuvalo: obuti snežke
SSKJ²
snéžnat -a -o prid. (ẹ̑)
ki ima dosti snega: sonce je zašlo za snežnatimi gorami / snežnata zima
SSKJ²
snežníca -e ž (í)
voda, ki nastane pri taljenju snega: v kotanjah se je nabirala snežnica; umivati se s snežnico; potoki snežnice
SSKJ²
snežník -a m (í)
visoka gora, na kateri se ohrani sneg vse leto ali velik del leta: na obzorju so se dvigali snežniki
SSKJ²
snežníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na snežnik: snežniški vrhovi
♦ geogr. snežniško brezno brezno, v katerem se ohrani sneg vse leto ali velik del leta
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
snežnják -a m (á)
knjiž. sneženi mož: otroci delajo snežnjake
SSKJ²
sníčav -a -o prid. (í)
nar. radoveden: sničavi otroci; nisem vedel, da si tako sničava
SSKJ²
snídenje -a s (ȋ)
knjiž. srečanje: izogniti se snidenju s kom / priti na snidenje; dogovoriti se za ponovno snidenje / snidenje nekdanjih maturantov
SSKJ²
sníf -a m (ȋ) pog.
vdih mamila skozi nos ali odmerek za tak vdih: potegniti en snif / dati komu snif kokaina
SSKJ²
snífanje -a s (ȋ)
glagolnik od snifati: ponudil mu je heroin in iz papirja narejene cevčice za snifanje / snifanje kokaina; snifanje lepila
SSKJ²
snífati -am nedov. (ȋ) pog.
uživati mamilo z vdihavanjem skozi nos: snifati kokain; popivati in snifati lepilo
SSKJ²
snímek -mka m (ȋ)
zastar. posnetek: original so nadomestili s snimkom / ogledovati snimke s potovanj fotografije, slike
SSKJ²
sníti se snídem se dov., sešèl se sešlà se sešlò se tudi sešló se [səšəu̯ se in sešəu̯ se] (í)
navadno kot deležnik na -l priti skupaj s kom, navadno z določenim namenom: sešli so se in se pogovorili; sešla sta se na dogovorjenem kraju, v kavarni; skrivaj sta se sešla / med uradnim obiskom se je sešel tudi s predstavniki vlade / odbor se je prvič sešel pred petimi leti
SSKJ²
snívati -am nedov. (í)
pesn. sanjati, sanjariti: snival je o dnevih, ki so prehitro minili / snivati čudne sanje
// spati: otrok je snival v materinem naročju / grob, v katerem sniva velik pesnik je pokopan / ribnik sniva je miren; mestece je snivalo pod vznožjem gor je bilo, ležalo
    snivajóč -a -e:
    globoko snivajoče jezero
SSKJ²
snób -a m (ọ̑)
nav. ekspr. kdor si prizadeva s posnemanjem vedênja, ravnanja, oblačenja ljudi iz višjih družbenih, družabnih krogov in stiki z njimi vzbujati pozornost: biti snob; družiti se s snobi
// kdor si prizadeva s poznavanjem modnih umetniških del, kulturnih dogodkov vzbujati pozornost: predstava za snobe / kulturni, literarni snob
SSKJ²
snobístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na snobizem: snobistični malomeščani; v salonih se je zbirala snobistična družba / snobistično zanimanje za literaturo, modo
SSKJ²
snobízem -zma m (ī)
nav. ekspr. miselnost, ravnanje snobov: norčevali so se iz njegovega snobizma; malomeščanski snobizem / iz snobizma iti na razstavo / kulturni, literarni snobizem
SSKJ²
snobòk -óka tudi snóbok -a m (ȍ ọ́; ọ̑)
nar. vzhodnoštajersko snubec: dekle je imelo več snobokov
SSKJ²
snóbovski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na snobe ali snobovstvo: snobovska družba ga ni sprejela medse; domišljavost snobovske elite / snobovska moda; satira biča snobovsko plitvost
SSKJ²
snóbovstvo -a s (ọ̑)
knjiž. snobizem: obsojali so jih zaradi njihovega snobovstva
SSKJ²
snóbski -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. snobovski: snobska družba / snobski egoizem; snobske želje nekaterih ljudi
SSKJ²
snóbstvo -a s (ọ̑)
knjiž. snobizem: za del publike je značilno snobstvo
● knjiž. občudovanje snobstva snobov
SSKJ²
snóči prisl. (ọ̑)
včeraj zvečer: snoči sem bil v gledališču; že od snoči me boli glava
// v noči pred današnjim dnevom: snoči sem zelo slabo spal
SSKJ²
snóčnji -a -e prid. (ọ̄)
ki je bil včeraj zvečer ali včeraj ponoči: snočnjega dogodka ne bo nikoli pozabil; razprava na snočnji seji / hvaležen ji je bil za snočnji večer
SSKJ²
snohódec -dca m (ọ̑)
knjiž. kdor ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal; mesečnik: tavanje snohodca; počutil se je kot snohodec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
snohódka -e ž (ọ̑)
knjiž. ženska, ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjala; mesečnica: klic je snohodko prebudil; hodi kot snohodka
SSKJ²
snòp snôpa m (ȍ ó)
1. večji šop povezanega požetega žita, slame: snopi se sušijo na njivi; otepati, zlagati snope; vezati snope s poveslom; padel je kot snop z iztegnjenim telesom / snop slame, žita
// več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: snop cevi, šibja / izgubil je cel snop ključev šop; snop pisem je vrgla v peč sveženj
// nav. ekspr., z rodilnikom kar je temu podobno: snopi isker so padali na streho / snop svetlobe je osvetlil prostor / temo prebadajo snopi žarometov / mesečina lije v snopih
2. nar., v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: narediti snop
♦ fiz. elektronski snop skupina elektronov, ki se gibljejo v isti smeri; laserski snop; snop žarkov skupina žarkov, ki gredo skozi dani presek ali dano točko; zgod. pasji snop del desetine, ki so ga podložniki dajali zemljiškemu gospodu za vzdrževanje njegovih psov
SSKJ²
snôpar -ja m (ȏ)
knjiž. fašist: sodelovati s snoparji
SSKJ²
snôparski -a -o prid. (ȏ)
knjiž. fašističen: snoparsko nasilje
SSKJ²
snôpast -a -o prid. (ó)
podoben snopu: snopast pramen svetlobe
♦ um. snopasti steber v gotski arhitekturi steber s polstebri okrog pravokotnega jedra
SSKJ²
snôpec -pca m (ō)
zastar. šopek1: snopec rdečih rož
// snopič1: izdal je nov snopec pesmi
SSKJ²
snôpek -pka m (ō)
manjšalnica od snop: delati snopke; povezati požeto pšenico v snopek
SSKJ²
snôpič1 -a tudi snopìč tudi snôpič -íča m (ȏ; ȉ í; ó í)
zal. vsak od več posameznih delov knjige, tiskanega dela navadno v broširani izdaji: drugi del romana bo izšel v dveh snopičih / poskusni snopič slovarja
SSKJ²
snopìč2 tudi snôpič -íča m (ȉ í; ó í)
manjšalnica od snop: vezati lan v snopiče / snopič orumenelih pisem je vrgel v peč
SSKJ²
snôpje -a s (ō)
več snopov, snopi: omlatiti snopje; povezati pšenico v snopje; ležali so po tleh kakor snopje
SSKJ²
snôpoma prisl. (ō)
knjiž., ekspr. v snopih: mesečina lije snopoma skozi okno
SSKJ²
snopovéznica -e ž (ẹ̑)
agr. snopoveznik
SSKJ²
snopovéznik -a m (ẹ̑)
agr. stroj, ki sam žanje in veže snope: kombajn, snopoveznik in mlatilnica
SSKJ²
snopôvje -a s (ȏ)
ekspr. več snopov, snopi: voziti snopovje
SSKJ²
snôv -í ž (ȏ)
1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa: snov se spreminja; mrtva, živa snov; zakon o ohranitvi snovi
2. navadno s prilastkom kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa in ima določene lastnosti, značilnosti: ta snov dobro prevaja električni tok; naštej nekaj snovi; eksplozivne, gorljive snovi; grenka snov; hranilne snovi; plinasta, tekoča, trdna snov; prozorna snov; lahko topljiva snov; snov za barvanje; ugotavljati lastnosti, sestavo snovi / nav. mn. balastna snov vlaknata ogrodna snov rastlinskih celičnih sten; vlaknina; rudninske snovi anorganske snovi, ki so potrebne za pravilno rast organizmov; umetna snov umetno pridobljena
3. kar tvori, sestavlja predmet, vsebino govornega, pisnega obravnavanja: izbrati primerno, zanimivo snov za spis; snov pogovora; snov za razmišljanje; imeti dovolj snovi za razpravo
// kar tvori, sestavlja predmet umetniškega oblikovanja, ustvarjanja: pisatelj je vzel snov za dramo iz kmečkega življenja; filmska snov; roman s snovjo iz sodobnega življenja
4. šol., navadno v zvezi učna snov kar tvori, sestavlja znanje, védenje, ki se podaja v izobraževalnem procesu: učna snov je zelo zahtevna; narekovati, podajati učno snov; razporediti učno snov po predmetih; predpisana učna snov
♦ agr. huminska snov; suha snov ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; astron. medzvezdna snov plinasta in trdna snov v medzvezdnem prostoru; farm. indiferentna snov brez zdravilnega učinka; filoz. snov od človeka neodvisno obstoječa objektivna stvarnost; materija; fiz. optično aktivna snov prozorna snov, ki suka ravnino polarizirane svetlobe; diamagnetna, higroskopska snov; fiz., kem. desnosučna ki suka polarizacijsko ravnino v desno, levosučna snov ki suka polarizacijsko ravnino v levo; kem. anorganska, organska snov; radioaktivna snov; med. karcinogena snov; kontrastna snov ki ne prepušča rentgenskih žarkov; min. amorfna, polimorfna snov; optično dvoosna snov ki ima dva preseka, v katerih je lomni količnik v vseh smereh enak; optično enoosna snov ki ima samo en presek, v katerem je lomni količnik v vseh smereh enak; izomorfne snovi ki kristalijo v podobnih kristalih
SSKJ²
snoválec -lca [snovau̯ca in snovalca] m (ȃ)
kdor kaj snuje: snovalec načrtov / izviren gledališki snovalec ustvarjalec / knjiž. snovalci društva ustanovitelji
SSKJ²
snoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na snovanje: umetniško snovalno delo / snovalni odbor / snovalne priprave
SSKJ²
snoválka -e [snovau̯ka in snovalka] ž (ȃ)
1. tekst. delavka, ki snuje: biti snovalka
2. nar. priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; čolniček
SSKJ²
snoválnica -e [tudi snovau̯nica] ž (ȃ)
nar. priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; čolniček
SSKJ²
snovánje -a s (ȃ)
glagolnik od snovati: snovanje slavnostnega govora / gledališko, kulturno, umetniško snovanje / ekspr. skrivnostno snovanje narave / snovanje nove organizacije / preja za snovanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
snovátelj -a m (ȃ)
zastar. snovalec: snovatelj zamisli o združitvi pokrajin / snovatelji društva so se zbrali na ustanovnem sestanku ustanovitelji
SSKJ²
snováti snújem nedov., snovál (á ú)
1. sestavljati, ustvarjati kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: pisatelj je snoval roman več let; snovati nove modele / v tej hiši je živel in snoval znanstvenik ustvarjal / njegova domišljija vedno kaj snuje
2. naskrivaj pripravljati: snovati maščevanje, umor, zaroto; nekaj snuje proti njim
3. knjiž. ustanavljati: snovati stranko; že dolgo časa se snuje nov odbor
♦ tekst. izdelovati osnovo za tkanje ali pletenje
    snováti se ekspr.
    nastajati, pojavljati se: kakšne misli se snujejo za njegovim čelom; nejasni načrti se mu snujejo po glavi
    snujóč -a -e:
    sprehajal se je, snujoč načrte; snujoča domišljija
SSKJ²
snôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na snov: snovni svet; snovne spremembe / snovne lastnosti / raziskati snovne vire romana; snovna razporeditev govora
♦ fin. snovni denar denar, katerega nominalna vrednost je določena po njegovi snovni vrednosti; jezikosl. snovno ime
    snôvno prisl.:
    pisatelj snovno zajema iz kmečkega življenja; snovno preobsežen učni načrt; sam.: razlike med snovnim in duhovnim
SSKJ²
snôvnost -i ž (ō)
1. lastnost, značilnost snovnega: snovnost teles
2. knjiž. resničnost, predmetnost: opisovati snovnost; preoblikovati snovnost v romanu
SSKJ²
snôvnosten -tna -o prid. (ō)
knjiž. nanašajoč se na snovnost: snovnostne lastnosti teles / snovnostni elementi v literarnem delu
SSKJ²
snowboard -a [snôu̯bórd-] m (ȏ-ọ̑)
1. deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic; snežna deska: na noge si je pripel snowboard
2. šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; deskanje: snowboard in smučanje; v prid. rabi: treningi potekajo v snowboard parku v deskarskem parku; snowboard zveza deskarska zveza
SSKJ²
snowboarder -ja [snôu̯bórder] m (ȏ-ọ́)
kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; deskar: snowboarderji imajo svojo modo
// športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski: več let se je trudil, da bi postal najboljši snowboarder na svetu
SSKJ²
snowboarding -a [snôu̯bórding-] m (ȏ-ọ̑)
šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; deskanje: zaradi slabega vremena so organizatorji odpovedali tekmo v alpskem smučanju in snowboardingu
SSKJ²
snubáč -a m (á)
snubec: ni ji manjkalo snubačev; zavrnila je že več snubačev; bogat snubač
♦ etn. snubači so posedli okoli mize moški, ki želi žensko slovesno zasnubiti, in njegovi spremljevalci
SSKJ²
snubáčica in snubačíca -e ž (á; í)
v ruskem okolju ženitna posredovalka: bila je njegova snubačica
SSKJ²
snubáčka -e ž (ȃ)
v ruskem okolju ženitna posredovalka: snubačka je bila zelo vztrajna
SSKJ²
snubáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na snubce: snubaška zgovornost
♦ etn. snubaške pesmi
SSKJ²
snúbec -bca m (ú)
moški, ki zasnubi, snubi: zavrniti snubca; zaljubljeni snubec; imela je veliko snubcev
♦ etn. pogostiti snubce moškega, ki želi žensko slovesno zasnubiti, in njegove spremljevalce
SSKJ²
snubílec -lca [snubilca in snubiu̯ca] m (ȋ)
knjiž. snubec: prošnje mladega snubilca
SSKJ²
snubítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od snubiti: zavrnila je njegovo snubitev
// etn. obred, pri katerem se ženski slovesno predlaga poroka z določenim moškim: slovesna snubitev
SSKJ²
snubíti in snúbiti -im nedov. (ī ú)
1. prizadevati si pridobiti žensko, da pristane na predlagano poroko: snubiti bogato dekle; snubilo jo je veliko fantov / snubil jo je za ženo / dov. snubil je dekle pri očetu zasnubil
● ekspr. snubil jo je z očmi z zapeljivim gledanjem si je skušal pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost
♦ etn. v nedeljo bodo prišli snubit bo prišel moški, da ženski slovesno predlaga poroko s seboj, in njegovi spremljevalci
2. ekspr. (s prigovarjanjem) pridobivati: snubiti turiste, volivce; podjetja so snubila strokovnjake za delo v tujini; snubili so ga za svoj klub
    snúbljen -a -o:
    večkrat snubljeno dekle
SSKJ²
snubítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na snubitev: njegovi snubitveni načrti so propadli / snubitveni običaji / ruševčev snubitveni ples ples pred paritvijo
SSKJ²
snúbljenje -a s (ú)
glagolnik od snubiti: njegovega snubljenja ni vzela resno / preprečiti snubljenje delavcev za delo v tujini
SSKJ²
snúbljenka -e ž (ú)
ženska, ki jo kdo snubi: mlada snubljenka je odgovorila pritrdilno
SSKJ²
snubòk -óka m (ȍ ọ́)
nar. snubec: k mladi vdovi so prišli snuboki
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
snúditi -im nedov. (ú)
nar. koroško brskati, stikati2: po gospodarskem poslopju so snudili za novim plenom / žarometi so snudili po sosednjem hribu
SSKJ²
snútek -tka m (ȗ)
tekst. sistem vzporednih niti, ki so na statvah vzdolžno napete; osnova: nategniti snutek / snutek je iz debele volne, votek pa iz močne preje osnovne niti so
SSKJ²
snúti snújem nedov. (ú)
star. snovati: snuti načrte za prihodnji dan; niti prijatelji ne vedo, kaj je takrat snul
♦ obrt. snuti delati prvo vrsto pri pletenju, kvačkanju; tekst. snuti in tkati snovati
SSKJ²
snutkovína -e ž (í)
tekst. pletivo iz vzdolžnih, med seboj prepletenih niti: snutkovina in votkovina
SSKJ²
só -- tudi -ja m (ọ̑)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton g ali peto stopnjo v lestvici; sol2:
SSKJ²
sò... predpona v sestavljenkah (ȍ)
za izražanje
a) vzajemnosti, medsebojne povezanosti: sodelavec, sodoživljati, sokriv, someščan, somentor, sopodpisnik, sotrpin, sovzrok
b) poudarjanja pomena osnovne besede: sotovariš, sovrstnik
SSKJ²
soarêja -e ž (ȇ)
v meščanskem okolju večerna družabna prireditev: prirejati soareje; iti na soarejo
SSKJ²
sòávtor -ja m (ȍ-ā)
kdor je skupaj s kom avtor česa: s tem, da je dopisal zadnje dejanje, je postal soavtor drame; soavtor knjige / soavtorji izuma
SSKJ²
sòávtorica -e ž (ȍ-ā)
ženska, ki je skupaj s kom avtorica česa: soavtorica besedila, knjige, razstave; soavtorica glasbe, pesmi; soavtorica priročnika, raziskave, učbenika; urednica in soavtorica
SSKJ²
sòávtorstvo -a s (ȍ-ā)
dejstvo, da je kdo soavtor: dokazati soavtorstvo; Kersnikovo soavtorstvo Rokovnjačev
SSKJ²
sôba -e ž (ó)
prostor, namenjen zlasti za bivanje, zadrževanje ljudi
a) kot del stanovanja ali stanovanje: stanovanje obsega dve sobi, kuhinjo, predsobo, kopalnico in shrambo; oddati sobo v najem; opremiti, prezračiti sobo; iti iz sobe; podstrešna, vogalna soba; svetla, visoka soba; soba z oknom na dvorišče; soba in kabinet / pobeliti, pomesti, zakleniti sobo / ekspr. vsa soba se je zasmejala vsi ljudje v sobi / delovna, otroška soba; dnevna soba prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; gospodinjska soba prostor za opravljanje gospodinjskih del, zlasti likanja, šivanja, zlaganja perila; lovska soba okrašena z lovskimi trofejami; soba za goste
b) kot del hiše, stavbe sploh: muzej ima dvajset sob; v tej sobi je skladišče; računovodstvo je v sobi na koncu hodnika; soba št. 213 / bolniška, gostilniška soba; dežurna soba za tistega, ki je dežuren; rezervirati v hotelu enoposteljno sobo s kopalnico; hotelska soba; klubska soba družabni prostor, navadno v javni zgradbi; pevska, sejna soba; več let je živel v samski sobi; posebna soba nekdaj navadno manjša gostilniška soba, namenjena za družbeno, družabno višje stoječe goste; spominska soba z razstavljenimi predmeti, dokumenti v spomin na določeno osebo, dogodek / varna soba zaprt prostor, namenjen narkomanom, kjer je z medicinskim, strokovnim nadzorom poskrbljeno za varnejše uživanje mamil; prostor, primeren, ustrezno urejen za zaslišanje otrok, žrtev nasilja
♦ med. izolirna soba za izolacijo bolnikov z nalezljivo boleznijo; soba za intenzivno nego; rad. gluha soba s posebno oblogo opremljena soba, da v njej ni odmeva; tur. zasebna turistična soba
// pohištvo za tak prostor: pripeljati sobo / sestavljati dnevno, otroško sobo
SSKJ²
sobána -e ž (ȃ)
nav. ekspr. velika soba, zlasti v gradu, palači: gospoda se zabava v zgornjih sobanah; grajska sobana; razkošno opremljena sobana
● zastar. predavatelj je vstopil v sobano, polno študentov v veliko predavalnico, v velik razred
SSKJ²
sôbar -ja m (ȏ)
1. moški, ki pospravlja, čisti sobe po hotelih, domovih: postati sobar; plača sobarja / ladijski sobar
2. nekdaj najet moški, navadno v mestu, za pospravljanje sob in osebno strežbo: grofov sobar
SSKJ²
sôbarica -e ž (ȏ)
1. ženska, ki pospravlja, čisti sobe po hotelih, domovih: zaposliti se kot sobarica / glavna sobarica / hotelska sobarica
2. nekdaj najeta ženska, navadno v mestu, za pospravljanje sob in osebno strežbo; hišna: sobarica pri gospodi
SSKJ²
sôben -bna -o prid. (ō)
nanašajoč se na sobo: sobna vrata / sobni starešina v taborišču; to je bil v dijaškem domu moj sobni tovariš; sobni zdravnik zdravnik, ki zdravi in skrbi za bolnike v bolniški sobi / sobna antena; sobna lipa lesnata rastlina z velikimi mehkimi srčastimi listi; gojiti sobne ptice; sobne in vrtne rastline; hraniti kaj pri sobni temperaturi; kupiti za bolnika sobno stranišče stolu podobno pripravo za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru
♦ zool. sobna striga striga, ki ima zadnji par nog daljši od telesa in neparne dihalnice po sredi hrbtne strani, Scutigera coleoptrata
SSKJ²
sòbesedílen -lna -o prid. (ȍ-ȋ)
nanašajoč se na sobesedilo: sobesedilni pomen / sobesedilno razčlenjevanje
SSKJ²
sòbesedílo -a s (ȍ-í)
besedilo, v katero spada obravnavani del teksta: spoznati pomen besede iz sobesedila; primeri zaradi iztrganosti iz sobesedila niso jasni
SSKJ²
sòbesédnica -e ž (ȍ-ẹ̑)
ženska v razmerju do druge osebe, s katero se pogovarja, razpravlja; sogovornica: zabavati sobesednico / biti komu sobesednica v razpravah
SSKJ²
sòbesédnik -a m (ȍ-ẹ̑)
oseba v razmerju do druge osebe, s katero se pogovarja, razpravlja; sogovornik: poslušati, prekinjati sobesednika; prijeten sobesednik; nedostopnost sobesednika za dokaze / sobesednik v polemiki
SSKJ²
sôbica -e ž (ó)
manjšalnica od soba: stanovati v podstrešni sobici / opremljena samska sobica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sòbítje -a s (ȍ-ī)
1. bitje v razmerju do drugega bitja: brezobzirno ravnanje človeka s sobitji
2. knjiž. skupno bivanje, skupno življenje: navaditi mlade ljudi na sobitje
SSKJ²
sòbívanje -a s (ȍ-í)
skupno bivanje, skupno življenje: nekaj dni trajajoče sobivanje manjše skupine ljudi / sobivanje predmetov skupno obstajanje
// skupno bivanje, obstajanje, zlasti ob medsebojnem razumevanju, spoštovanju, strpnosti: najti prostor in možnost za sobivanje; konstruktivno sobivanje različnih narodov in kultur
SSKJ²
sòbívati -am nedov. (ȍ-í)
skupaj bivati, skupaj obstajati: v tem okolju bivajo številne rastlinske in živalske vrste / obravnavati dejstva, ki sobivajo
// skupaj bivati, obstajati, zlasti ob medsebojnem razumevanju, spoštovanju, strpnosti: v državi mirno sobivajo tri velike verske skupnosti
SSKJ²
sôbnica -e ž (ȏ)
nav. mn., vrtn. sobna rastlina: ta rastlina je sobnica; kakteje, fikusi in druge sobnice
SSKJ²
sòbojévnica -e ž (ȍ-ẹ̑)
soborka: delavci so gledali na ženske kot na sobojevnice za pravice
SSKJ²
sòbojévnik -a m (ȍ-ẹ̑)
soborec: spomnili so se padlega junaka in njegovih sobojevnikov / pesnik in njegovi sobojevniki za svobodo ustvarjanja
SSKJ²
sòbojévništvo -a s (ȍ-ẹ̑)
dejstvo, da je kdo soborec za kaj: zavedati se sobojevništva s kom
SSKJ²
sóbolj in sobólj -a m (ọ̄; ọ̑)
kuna s krajšim repom in temno rjavim kožuhom, ki živi zlasti v Sibiriji: loviti sobolje; krzno sobolja / sibirski sobolj
// pog. sobolje krzno, soboljevina: ovratnik iz sobolja
SSKJ²
soboljevína -e ž (í)
sobolje krzno: plašč, obšit s soboljevino; astrahan in soboljevina / prišel je ogrnjen s soboljevino
SSKJ²
sobólji -a -e prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sobolje: sobolje krzno / sobolja kučma / knjiž., ekspr. imeti sobolje obrvi goste, temne
SSKJ²
soboljína -e ž (í)
zastar. soboljevina: čepica iz soboljine
SSKJ²
sòbolník -a [sobou̯nik] m (ȍ-í)
bolnik v razmerju do drugega bolnika, ki ima enako bolezen ali se zdravi v isti ustanovi: pripovedoval je sobolnikom o svojih težavah; poslušati stokanje sobolnikov
SSKJ²
sôbopléskar in sôbopleskár -ja m (ȏ-ẹ̑; ȏ-á)
soboslikar: sobopleskarji so končali delo
SSKJ²
sòbórec -rca m (ȍ-ọ̑)
kdor je skupaj s kom borec za kaj: spodbujati soborce / tovarištvo med soborci / biti politični soborec koga
SSKJ²
sòbórka -e ž (ȍ-ọ̑)
ženska, ki je skupaj s kom borka za kaj: med okupacijo je bila soborka svojega moža; odnos borcev do sobork / soborka proti terorizmu
SSKJ²
sôboslikár -ja m (ȏ-á)
kdor se poklicno ukvarja s slikanjem, beljenjem sten: izučiti se za soboslikarja
SSKJ²
sôboslikárski -a -o prid. (ȏ-á)
nanašajoč se na soboslikarje ali soboslikarstvo: soboslikarska in pleskarska dela / soboslikarski pomočnik / soboslikarska stroka
SSKJ²
sôboslikárstvo -a s (ȏ-ȃ)
soboslikarska obrt: ukvarjati se s soboslikarstvom
// podjetje, delavnica za to obrt: soboslikarstvo je v sosednji ulici
SSKJ²
sobóta -e ž (ọ́)
šesti dan v tednu: danes je sobota; v soboto popoldne se vrne; prva sobota v mesecu; proslava bo v soboto, 8. decembra / vrnili se bodo prihodnjo soboto; ob sobotah nima službe; zgodilo se je v noči od petka na soboto / jutri imam prosto soboto dela prosto soboto / kot opozorilo ob sobotah zaprto
● praznovati soboto pri judih sedmi dan v tednu, namenjen zlasti počitku; preg. bog ne plačuje vsako soboto za slaba dejanja človek ni takoj kaznovan, za dobra ni takoj nagrajen
♦ etn. pustna sobota sobota pred pustnim torkom; rel. velika sobota zadnja sobota pred veliko nočjo
SSKJ²
sobóten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na soboto: to se je zgodilo nekega sobotnega popoldneva / sobotni izlet; sobotno pospravljanje / v mestu se je čutilo sobotno razpoloženje / sobotni dan
● ekspr. bil je že ves soboten dobro razpoložen, brezskrben, ker naslednji dan ne bo treba delati
♦ zal. sobotna priloga časopisa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sobótnik -a m (ọ̑)
1. rel. pripadnik krščanske verske ločine, ki praznuje soboto namesto nedelje: sobotniki so prepevali psalme / adventistični sobotniki
2. v Sovjetski zvezi, od 1917 do 1991 prostovoljno kolektivno neplačano družbenokoristno delo ob prostem dnevu, v prostem času: organizirati, uvesti sobotnik / komunistični sobotniki
SSKJ²
sobránje -a s (ȃ)
v Makedoniji parlament: zasedanje sobranja; volitve v sobranje / Sobranje Republike Makedonije
SSKJ²
sòbràt -bráta m, im. mn. sòbrátje tudi sòbráti (ȍ-ȁ ȍ-á)
1. (samostanski) brat v razmerju do drugega (samostanskega) brata: bil je priljubljen pri sobratih in predstojnikih
// duhovnik v razmerju do drugega duhovnika: obiskati sobrata v sosednji župniji / duhovni sobrat
2. knjiž. rojak: izdajati sobrate tujcem
SSKJ²
sòcêsar -árja m (ȍ-é ȍ-á)
v nekaterih državah, nekdaj sovladar: po smrti socesarja je Mark Avrelij vladal sam
SSKJ²
sociabílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki se zna prilagoditi drugemu človeku, družbi: sociabilna osebnost / umetnostno sociabilna literatura
SSKJ²
sociabílnost -i ž (ȋ)
knjiž. lastnost, značilnost sociabilnega človeka: razvijati otrokovo sociabilnost
♦ bot. sociabilnost rastlin sposobnost rastlin za rast v rastlinski združbi
SSKJ²
sociála -e ž (ȃ) publ.
1. socialna dejavnost: za kulturo in socialo je občina namenila petnajst milijonov
// ustanova, organ za tako dejavnost: dejal je, da tovarne niso sociala / za osamljene stare ljudi skrbi sociala socialno skrbstvo
2. socialna pomoč: tudi štipendiranje je sociala; socialnega varstva ne smemo omejiti na golo socialo
// socialno zavarovanje, socialna varnost: omejiti načelo sociale na primeren življenjski standard, na zaposlitev, bolezensko in starostno zavarovanje
SSKJ²
sociáldemokracíja -e ž (ȃ-ȋ)
socialna demokracija: ideje socialdemokracije / publ. na volitvah je dobila socialdemokracija deset odstotkov glasov socialnodemokratska stranka
SSKJ²
sociáldemokrát -a m (ȃ-ȃ)
socialni demokrat: biti socialdemokrat / volilna lista socialdemokratov socialnodemokratske stranke
SSKJ²
sociáldemokrátičen -čna -o prid. (ȃ-á)
socialnodemokratičen: socialdemokratične ideje / socialdemokratična stranka socialnodemokratska stranka
SSKJ²
sociáldemokrátski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
socialnodemokratski: socialdemokratska stranka
SSKJ²
sociálec -lca m (ȃ) pog.
1. kdor prejema socialno podporo: socialci niso kar avtomatično drugorazredni državljani; nima se za socialca; brezdomci in socialci / biti na socialcu prejemati socialno podporo
2. socialist: zmerni socialci; liberalci in socialci / krščanski socialci
SSKJ²
sociálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na družbo, družben: proučevati socialne odnose; socialna moč, vloga koga / socialne krivice / socialne plasti, skupine; socialna lestvica
// ki živi v kolektivu, v družbi: človek je socialno bitje / čebele in druge socialne žuželke
2. nanašajoč se na gmotni položaj, mesto v družbi, družben: socialni izvor, sestav študentov / socialni propad, vzpon koga / brezposelnost in drugi socialni problemi / socialna nasprotja se manjšajo
3. nanašajoč se na dejavnost za omiljenje, urejanje gmotnih, življenjskih razmer: dobivati socialno pomoč / socialni podpiranci / obiskala ga je socialna delavka delavka, ki se poklicno ukvarja s socialnim, zlasti skrbstvenim delom / socialno skrbstvo dejavnost, s katero se življenjsko ogroženim osebam zagotavlja materialna pomoč in pomoč pri njihovem usposabljanju za življenje, delo; pog. biti v službi na socialnem skrbstvu na skupnosti socialnega skrbstva; socialno varstvo; socialno zavarovanje zavarovanje, ki zagotavlja zaposlenim in članom njihove družine določene pravice v primeru bolezni, nosečnosti, poroda, delovne nezmožnosti, starosti, smrti; pog. delati na socialnem zavarovanju na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja
4. ki upošteva koristi drugih, skupnosti: ta človek je zelo socialen; socialni in nesocialni ljudje / imeti socialne nazore; pomagati človeku je socialno dejanje
● tako ravnanje se je upiralo njegovemu socialnemu čutu čutu za upoštevanje koristi drugih, skupnosti; socialni ljudje ljudje, ki se prilagajajo splošno veljavnim družbenim normam; publ. voliti kandidata socialne demokracije socialnodemokratske stranke; socialna ogroženost ogroženost zaradi slabih gmotnih, življenjskih razmer
♦ lit. socialni realizem realistična književnost, ki obravnava zlasti socialno problematiko; socialna drama, poezija; med. socialne bolezni bolezni, ki jih povzročajo zlasti neugodne gmotne razmere; polit. socialna demokracija v nekaterih državah politična organizacija delavskega razreda, ki se zavzema za izboljšanje kapitalistične družbe s postopnimi reformami; psih. socialna psihologija psihologija, ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; soc. socialni darvinizem smer, ki je mehanično prenašala spoznanja darvinizma v nauk o družbi; socialna zrelost zrelost posameznika ali socialne skupine glede na njeno vključenost v družbo, odgovornost do družbe
    sociálno prisl.:
    socialno ogrožen človek; biti socialno zavarovan
    sociálni -a -o sam., pog.:
    vsak teden ga obišče socialna socialna delavka; delati na socialni, na socialnem na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja
SSKJ²
socialíst -a m (ȋ)
pristaš socializma: postati socialist; veljati za socialista; skupina socialistov; komunisti, konservativci in socialisti
// v nekaterih državah član socialistične stranke: glasovati za socialiste; zunanji minister je socialist; opozicijski, vladajoči socialisti; socialisti v Evropskem parlamentu; kandidat, poslanec socialistov; sodelovanje demokratov in socialistov / na volitvah so zmagali socialisti je zmagala socialistična stranka
♦ polit. krščanski socialist pristaš krščanskega socializma; soc. utopični socialist
SSKJ²
socialístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na socialiste ali socializem:
a) širiti socialistične ideje; socialistično gibanje; socialistična načela / socialistični humanizem; socialistični družbeni odnosi; socialistična morala / države nekdanjega socialističnega bloka; socialistična internacionala, revolucija; socialistična preteklost / socialistični družbeni red, režim; socialistična oblast, vlada / samoupravna socialistična družba; socialistične države / socialistični internacionalizem internacionalizem, ki si prizadeva za sodelovanje med socialističnimi državami v mednarodnih odnosih; socialistični patriotizem prizadevanje za družbeni in politični razvoj svojega naroda in priznavanje enakih pravic drugim narodom; red junaka socialističnega dela nekdaj visoko jugoslovansko odlikovanje za izredne uspehe pri graditvi samoupravne socialistične družbe ter pri gospodarskem, znanstvenem in kulturnem razvoju države / Socialistična federativna republika Jugoslavija [SFRJ]; Socialistična zveza delovnega ljudstva
♦ polit. socialistična demokracija demokracija, ki temelji na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in samoupravljanju občanov; soc. socialistična lastnina v socialističnih državah družbena, državna lastnina; um. socialistični realizem v socialističnih državah umetnostna smer, za katero je značilno idealiziranje stvarnosti
b) zahodnoevropske socialistične stranke / socialistična vlada
    socialístično prisl.:
    biti socialistično usmerjen
SSKJ²
socialístka -e ž (ȋ)
pristašinja socializma: po nazoru je socialistka; prepričana, zagrizena socialistka; feministka in socialistka / mednarodna konferenca socialistk
// v nekaterih državah članica socialistične stranke: poraz, zmaga socialistk / belgijske, francoske socialistke
SSKJ²
socializácija -e ž (á)
glagolnik od socializirati: socializacija otrok; potek socializacije / socializacija vasi / socializacija gospodarstva
♦ soc. primarna v družini, sekundarna v izobraževalnem procesu, terciarna socializacija v širšem družbenem okolju
SSKJ²
socializacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na socializacijo: socializacijsko okolje / socializacijski proces
SSKJ²
socialízem -zma m (ī)
1. gospodarsko-družbena ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v družbeni lasti: živeti v socializmu; čas, obdobje socializma; dediščina, ostanki socializma; konec, padec, propad, zlom socializma; prehod iz socializma v demokracijo, kapitalizem; socializem in komunizem / jugoslovanski, sovjetski socializem; samoupravni socializem; publ. države realnega socializma Sovjetska zveza in vzhodnoevropske socialistične države
2. nazor, katerega cilj je uveljavitev ekonomskih, političnih in kulturnih pravic delavcev: verjeti v socializem; ideje socializma; pristaši, nasprotniki socializma; razširjanje socializma
♦ polit. državni socializem socialistična družbena ureditev, v kateri država vodi in usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje; krščanski socializem nazor, ki utemeljuje socializem s krščansko etiko; utopični socializem predmarksistični nauki, teorije, ki ob prizadevanju za spremembo takratne družbene ureditve ne upoštevajo dejanskih zgodovinskih razmer; znanstveni socializem revolucionarna teorija, ki sta jo na podlagi znanstvene analize kapitalizma utemeljila Marx in Engels; socializem s človeškim obrazom milejša, ideološko bolj popustljiva, odprta oblika socializma, zlasti v Srednji in Vzhodni Evropi v 60. letih 20. stoletja
SSKJ²
socializíranje -a s (ȋ)
glagolnik od socializirati: socializiranje otrok / socializiranje nagonov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
socializírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. knjiž. delati, povzročati, da kdo sprejema, prevzema vrednote, pravila, kulturo socialne skupine, družbe, v kateri živi: v prvem obdobju socializira otroka zlasti družina; človek se socializira tudi z jezikom
// oblikovati, usklajevati s socialnimi normami, običaji: socializirati spolni nagon, medčloveške odnose
2. publ. delati, da postaja kaj socialno urejeno, povezano, enotno: socializirati ljudstvo; država se industrializira in socializira / z ustanavljanjem kmetijskih zadrug socializirati vas
3. publ. delati, povzročati, da kaj organizirano prevzame družba, družbena ustanova: socializirati vzgojo otrok; mnoge funkcije družine so se že socializirale
4. knjiž. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spreminjati v družbeno; podružbljati: socializirati podjetja, zemljišča / socializirati kmetijstvo
● publ. socializirati umetnost dajati ji socialni, družbeni pomen, razsežnost
    socializíran -a -o:
    desetletni otroci so že precej socializirani; socializirana nagnjenja
SSKJ²
sociálno... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na socialen: socialnoekonomski, socialnoskrbstven
SSKJ²
sociálnodemokrátičen -čna -o prid. (ȃ-á)
nanašajoč se na socialno demokracijo: socialnodemokratični nazori / socialnodemokratična stranka socialnodemokratska stranka
SSKJ²
sociálnodemokrátski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na socialne demokrate ali socialno demokracijo: socialnodemokratska ideologija / socialnodemokratska stranka / socialnodemokratski minister / od 1896 do 1919 Jugoslovanska socialnodemokratska stranka
SSKJ²
sociálnoekonómski -a -o prid. (ȃ-ọ̑)
družbenoekonomski: socialnoekonomske razmere / socialnoekonomski sistem
SSKJ²
sociálnoétičen -čna -o prid. (ȃ-ẹ́)
nanašajoč se na etiko ali etos v povezavi s čim socialnim: socialnoetično vrednotenje / zanimati se za socialnoetična vprašanja
SSKJ²
sociálnopolítičen -čna -o prid. (ȃ-í)
nanašajoč se na politiko v povezavi s čim socialnim: socialnopolitično gibanje / socialnopolitična zakonodaja
SSKJ²
sociálnopsiholóški -a -o prid. (ȃ-ọ̑)
psihološki v povezavi s čim socialnim: socialnopsihološka oznaka glavne osebe romana / socialnopsihološke raziskave
SSKJ²
sociálnorealístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
nanašajoč se na socialni realizem: socialnorealistična proza
SSKJ²
sociálnorevolucionáren -rna -o prid. (ȃ-ā)
revolucionaren v povezavi s čim socialnim: socialnorevolucionarno gibanje / socialnorevolucionaren nazor
SSKJ²
sociálnoskŕbstven -a -o prid. (ȃ-ȓ)
nanašajoč se na socialno skrbstvo: socialnoskrbstveno delo / socialnoskrbstveni občinski organ
SSKJ²
sociálnost -i ž (ȃ)
1. lastnost človeka, prilagojenega splošno veljavnim družbenim normam: socialnost se kaže v obzirnosti, pravičnosti; socialnost in asocialnost / socialnost odnosov / prisiliti koga k socialnosti k socialnemu ravnanju, vedenju
2. knjiž. kar je socialno: ideja se je premaknila z abstraktne ravni na področje konkretne socialnosti
SSKJ²
sociálnovárstven -a -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na socialno varstvo: socialnovarstveni organ / socialnovarstvena zakonodaja
SSKJ²
sociálnovzgójen -jna -o prid. (ȃ-ọ̑)
nanašajoč se na vzgojo v povezavi s čim socialnim: socialnovzgojne ustanove / socialnovzgojna stran literature
SSKJ²
sociálnozdrávstven -a -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na zdravstvo v povezavi s čim socialnim: socialnozdravstveni problemi / socialnozdravstvena ustanova
SSKJ²
sociálnozgodovínski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na zgodovino v povezavi s čim socialnim: socialnozgodovinski razvoj naroda / socialnozgodovinska povest
SSKJ²
sociálpatriót -a m (ȃ-ọ̑)
med prvo svetovno vojno socialist, ki odobrava, podpira imperialistična vojaška prizadevanja svoje države: socialpatrioti so glasovali za vojne kredite
SSKJ²
sócij -a m (ọ́)
zastar. socialni demokrat: postati socij
SSKJ²
socio... ali sócio... prvi del zloženk (ọ̑)
nanašajoč se na odnos s kom drugim, z družbo: sociolingvistika, sociologija
SSKJ²
sociografíja -e ž (ȋ)
soc. opisovanje družbenih pojavov: ukvarjati se s sociografijo
// veda o tem: strokovnjak za sociografijo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sóciokultúren -rna -o prid. (ọ̑-ȗ)
nanašajoč se na družbo in kulturo: sociokulturni dejavniki; sociokulturni fenomen; sociokulturne vrednote so v delovnem okolju vse pomembnejše; sociokulturno okolje
SSKJ²
sociolékt -a m (ẹ̑) jezikosl.
govor kakega družbenega sloja, skupine: kultiviran, prostaški sociolekt; sociolekti postmodernizma
SSKJ²
sóciolingvístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
nanašajoč se na sociolingvistiko: pri raziskovanju besedišča upoštevati sociolingvistične vidike / sociolingvistična študija
SSKJ²
sóciolingvístika -e ž (ọ̑-í)
jezikoslovje, ki proučuje razmerje med jezikom in družbo: razvoj sociolingvistike
// jezikoslovje, ki proučuje razmerje med družbeno in jezikovno razčlenjenostjo jezika:
SSKJ²
sociológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za sociologijo, družboslovec: sociologi raziskujejo ta pojav; posvetovanje sociologov / industrijski sociolog / diplomirani sociolog / pog. sestanek sociologov prvega letnika slušateljev sociologije
SSKJ²
sociologíja -e ž (ȋ)
znanost, ki proučuje človeško družbo in zakonitost njenega razvoja, družboslovje: ta problem spada v sociologijo; metode, predmet sociologije; inštitut za sociologijo / marksistična, meščanska sociologija / predavati sociologijo; izpit iz sociologije / industrijska sociologija ki proučuje sociološko problematiko v industriji; obča sociologija; pedagoška sociologija ki proučuje uporabo socioloških izsledkov pri vzgoji in izobraževanju; sociologija dela, družine, religije
SSKJ²
sociológinja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za sociologijo: filozofinja, pedagoginja in sociologinja / diplomirana sociologinja
SSKJ²
sociologístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na sociologizem: sociologistične težnje v literarnozgodovinski razdelitvi / sociologistično pojmovanje človekove osebnosti
SSKJ²
sociologízem -zma m (ī)
filoz. proučevanje in razlaganje pojavov kulturnega, duhovnega področja z metodami in zakonitostmi sociologije: sociologizem v literarni kritiki; psihologizem in sociologizem / zaiti v sociologizem
SSKJ²
sociologizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od sociologizirati: sociologiziranje in psihologiziranje
SSKJ²
sociologizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. vnašati v kaj sociološke elemente, navadno v preveliki meri: sociologizirati literarno kritiko
SSKJ²
sociolóški -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na družbo, družben: odkrivati sociološke zakonitosti razvoja / psihološki in sociološki vidiki izobraževanja
// nanašajoč se na sociologe ali sociologijo, družbosloven: sociološke metode / sociološka revija; sociološko društvo
    sociolóško prisl.:
    analizirati pojav sociološko; sociološko usmerjen literarni kritik
SSKJ²
sociométričen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na sociometrijo: sociometrične metode / sociometrične raziskave
SSKJ²
sociometríja -e ž (ȋ)
soc. metoda za količinsko ugotavljanje odnosov med osebami v majhnih skupinah: uporabljati sociometrijo
// veda o takih odnosih: odnos med sociometrijo in psihologijo
SSKJ²
sociopát -a m (ȃ) psiht.
kdor se moteče vede do drugih ljudi, družbenega okolja: družba včasih nevede ustvarja nasilne sociopate; psihopat in sociopat / sociopati nenehno manipulirajo, da bi dosegli osebno korist
SSKJ²
sòcrealístičen -čna -o prid. (ȍ-í)
publ. nanašajoč se na socialistični realizem: socrealistični romani; socrealistične slike / socrealistični optimizem
SSKJ²
sòcrealízem -zma m (ȍ-ī)
publ. socialistični realizem: sovjetski socrealizem / idejne in vzgojne zahteve socrealizma
SSKJ²
socvétje -a s (ẹ̑)
bot. skupek cvetov z ovršnimi listi na steblu: oblike socvetij; rastlina z belimi cveti v socvetju / čašasto, grozdasto, latasto socvetje / okusna zelena socvetja
SSKJ²
sočásen -sna -o prid.(á)
1. ki se pojavi, poteka ob istem času: sočasni pojavi; gibi so bili sočasni in skladni; sočasno zvenenje strun / stroj za sočasni tisk na obeh straneh
2. ki glede na koga živi, obstaja v istem času, obdobju; sodoben: popisal je nekdanje in sočasne prebivalce mesta
    sočásno prisl.:
    sočasno obstajati
    ●     publ. sočasno je spoznaval še druge zvrsti umetnosti obenem, hkrati
SSKJ²
sočásje -a s (ȃ)
knjiž. sočasnost: sočasje dogodkov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sočásnik -a m (ȃ)
knjiž. sodobnik: romantični pesniki so bili sočasnikom nerazumljivi
SSKJ²
sočásnost -i ž (á)
lastnost sočasnega: slučajna sočasnost pojavov; sočasnost glasbenega in filmskega festivala
SSKJ²
sòčêlen -lna -o prid. (ȍ-ȇ)
teh., navadno v zvezi sočelni spoj spoj, pri katerem sta dva kosa pločevine položena drug ob drugega:
SSKJ²
sóčen -čna -o prid., sóčnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki vsebuje veliko soka, tekočine: sočni listi, sadeži; sočna trava; češnje so sočne / sočna pečenka / na tej njivi je sočna prst prst, polna vlage, hranilnih snovi
♦ vrtn. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo; mesnat
2. ekspr. slikovit, bogat: pisateljev jezik je sočen; sočne primerjave
3. ekspr. slikovit, sproščen in nekoliko robat: sočen humor; sočni vzdevki
● ekspr. njegov glas je bil prijeten in sočen poln, lepo zveneč; ekspr. sočne barve izrazite, žive; ekspr. sočne kletve nespodobne, nedostojne; ekspr. dekle ima sočne ustnice napete in rdeče; ekspr. drevje je že sočno muževno
    sóčno prisl.:
    sočno preklinjati, pripovedovati; sočno zelena trava
SSKJ²
sóčiti -im tudi sočíti -ím nedov.(ọ́ ọ̑; ī í)
s segrevanjem pridobivati sok iz sadja, zelenjave: sočiti borovnice, grozdje
    sóčiti se, tudi sočíti se zastar.
    biti muževen: drevje se soči
SSKJ²
sočíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sočivje: sočivne konzerve / sočivne rastline
● zastar. sočivni vrt zelenjavni vrt
SSKJ²
sočívje -a s (ȋ)
knjiž. kulturne rastline s stroki ali njihovi užitni stroki, seme: gojiti sočivje; fižol, grah in drugo sočivje / natrgati košarico sočivja; zrelo sočivje / jesti govedino s sočivjem
● zastar. sok iz paradižnika in drugega sočivja zelenjave
SSKJ²
sočivnják in sočívnjak -a m (á; ȋ)
zastar. zelenjavni vrt: gredice sočivnjaka
SSKJ²
sòčlán -a m (ȍ-ȃ)
kdor je skupaj s kom član česa: opomnili so ga zaradi nekorektnega odnosa do sočlanov uprave; naš nekdanji sočlan; vezi s sočlani / sočlani družine
SSKJ²
sòčlánica -e ž (ȍ-ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki je skupaj s kom članica česa: država bo evrske sočlanice zaprosila za pomoč; podpora, soglasje sočlanic; dialog s sočlanico
SSKJ²
sòčlôvek -éka m ed. in dv. (ȍ-ó ȍ-ẹ́)
človek v razmerju do drugega človeka: pomagati sočloveku v stiski; vzgajati pravilen odnos do sočloveka; prim. soljudje
SSKJ²
sóčnat -a -o prid. (ọ̑)
star. sočen: sočnate breskve / sočnati izrazi / sočnate ustnice
SSKJ²
sóčnica -e ž (ọ̑)
nav. mn., vrtn. rastlina, ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo: gojiti sočnice; kakteje, netresk in druge sočnice
SSKJ²
sóčnost -i ž (ọ́)
značilnost sočnega: sočnost sadja / zastar. sočnost debel muževnost / ekspr. sočnost jezika / ekspr. sočnosti izvirnika so se v prevodu marsikje izgubile
SSKJ²
sočústvo -a s (ȗ)
zastar. sočutje: izrazi ljubezni in sočustva
SSKJ²
sòčustvovánje1 -a s (ȍ-ȃ)
glagolnik od sòčustvováti: sočustvovanje v ljubezni; sožitje in sočustvovanje med ljudmi
SSKJ²
sočustvovánje2 -a s (ȃ)
glagolnik od sočustvováti: sočustvovanje z ženo in materjo, ki sta se mučili z delom / pomagati iz sočustvovanja iz sočutja
SSKJ²
sòčustvováti1 -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ)
knjiž. skupaj s kom čustvovati: sočustvovati z navdušeno množico / sočustvovala je z vsem, kar mu je napolnjevalo srce
SSKJ²
sočustvováti2 -újem nedov. (á ȗ)
čutiti, izražati sočutje: sočustvovati z ljudmi v taborišču / sočustvovati s tujo bolečino / v osmrtnicah zahvaljujemo se vsem, ki so ob smrti naše mame sočustvovali z nami
    sočustvujóč -a -e:
    sočustvujoči reševalci ponesrečencev
SSKJ²
sočúten -tna -o prid.(ū)
ki čuti, ima sočutje: sočuten človek
// ki vsebuje, izraža sočutje: sočuten pogled; izreči nekaj sočutnih besed
    sočútno prisl.:
    sočutno ga je poslušal; sam.:, um. sočutna kip ali podoba sedeče Kristusove matere z mrtvim sinom v naročju; pieta
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sòčútenje in sòčutênje -a s (ȍ-ú; ȍ-é)
glagolnik od sočutiti: sočutenje zadovoljstva z drugimi vred
SSKJ²
sòčutíti in sòčútiti -im nedov. (ȍ-ī ȍ-ú)
skupaj s kom čutiti: to se ne da pojasniti, da se le sočutiti / ekspr. sočutiti s tujo bolečino sočustvovati
SSKJ²
sočútje -a s (ȗ)
čustvena prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga: sočutje ga obhaja; ekspr. sočutje se je zganilo v njem; vzbujati sočutje pri kom; iskreno sočutje; sočutje do ranjencev, z ranjenci / od sočutja je zajokala / čutiti, imeti sočutje
SSKJ²
sočútnost -i ž (ū)
lastnost sočutnega človeka: sočutnost žensk / tolažiti z narejeno sočutnostjo sočutjem
SSKJ²
sód1 -a m, mn. stil. sodôvi (ọ̑)
1. velika valjasta, navadno trebušasta posoda z dnom na obeh koncih: sod drži tristo litrov; izdelovati, nabijati, pomivati, valiti sode; zabiti sod z veho; nalivati vino v sod; hrastov, kostanjev sod; pločevinast sod; razsušen sod; stolitrski sod; sod vina; doge soda; obroči za sode; ima trebuh kot sod zelo velik / bencinski, vinski sod; sod za odpadke
// vsebina soda: gostje so popili več sodov
2. nekdaj prostorninska mera za tekočine, približno 113,2 l: dva soda in deset bokalov vina
● ekspr. kako more biti tak sod tako debel; nar. sod že poje je že skoraj prazen, zato zadoni, če se potrka po njem; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; imam glavo kot sod čutim pritisk, bolečino v glavi; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori
♦ agr. oviniti sod; zažveplati sod; usnj. lužilni sod valjasta posoda za luženje kož; strojilni sod valjasta posoda, v kateri se pri strojenju mešajo kože
SSKJ²
sód2 -a m (ọ̄) zastar.
1. sodišče: vložiti tožbo na sodu / priti pred sod / obsodil ga je nagli, preki sod naglo sodišče
2. sodba: izreči sod nad krivcem / slišali ste njegov sod o dogodku
SSKJ²
sód3 -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
deljiv z dve: hiše na desni strani ceste imajo sode številke; lih in sod / soda mesta v vrsti vsako drugo mesto
♦ mat. soda funkcija funkcija, ki ne spremeni vrednosti, če se spremeni predznak neodvisne spremenljivke; sodo število naravno število, deljivo z dve
SSKJ²
sóda -e ž (ọ̑)
1. kristalna ali prašnata snov, ki se uporablja za mehčanje vode, kot čistilno sredstvo: steklenice je pomival z vodo, ki ji je dodal sodo; pridobivati sodo iz kuhinjske soli / pralna soda
// navadno v zvezi soda bikarbona jedilna soda, natrijev bikarbonat: vsul je sodo bikarbono v kozarec z vodo in izpil
2. šumeča pijača iz vode, pod pritiskom pomešane z ogljikovim dioksidom: piti gin, viski s sodo / zastar. soda voda
♦ gastr. jedilna soda bel prah, ki se uporablja zlasti za rahljanje medenega in krhkega testa; kem. soda natrijev karbonat; kalcinirana soda; kavstična soda natrijev hidroksid
SSKJ²
sodár -ja m (á)
izdelovalec, popravljavec sodov: naročiti sod pri sodarju; sodarji in škafarji
SSKJ²
sodáriti -im nedov. (á ȃ)
ukvarjati se z izdelovanjem, popravljanjem sodov: sodaril je več kot petdeset let
SSKJ²
sodárna -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za izdelovanje, popravljanje sodov: delati v sodarni; v kleti urediti prostor za sodarno
SSKJ²
sodárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na sodarje ali sodarstvo: sodarski izdelki / sodarski mojster, pomočnik / sodarski les; sodarsko orodje
♦ agr. sodarska kljuka kovinska priprava za vstavljanje dna v sod; obrt. sodarski sveder sveder za vrtanje čepnih lukenj
SSKJ²
sodárstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje, popravljanje sodov: učiti se sodarstva; sodarstvo in lončarstvo
SSKJ²
sódast -a -o prid. (ọ̑)
podoben sodu: sodasta posoda / ekspr. sodasta postava
SSKJ²
sódav -a -o prid. (ọ̑)
ki vsebuje sodo: zliti v odtok vročo sodavo vodo / knjiž. postreči s torto in sodavo vodo sodavico, sodo
SSKJ²
sódavica -e ž (ọ̑)
šumeča pijača iz vode, pod pritiskom pomešane z ogljikovim dioksidom: piti sodavico; naročiti malinovec s sodavico; steklenica za sodavico
SSKJ²
sódavičar -ja m (ọ̑)
kdor se ukvarja z izdelovanjem, prodajo sodavice: sodavičarji in žganjarji
SSKJ²
sôdba -e ž (ó)
1. odločitev sodišča o obravnavani sporni, kazenski zadevi na koncu sodnega postopka: objaviti, razglasiti sodbo; pritožiti se zoper sodbo; s sodbo razveljaviti
// besedilo s to odločitvijo: natipkati, podpisati sodbo / izročiti sodbo
2. star. sojenje, sodni proces: sodba še teče; voditi sodbo
3. rezultat umske dejavnosti, ki temelji na dojemanju, upoštevanju določenih dejstev in izraža odnos do česa: njegova sodba o dogodku, filmu je krivična, ostra, ugodna, utemeljena; sodba o kakovosti, resničnosti česa; sodba, da on marsikaj ve, se je izkazala za napačno / ne želim dajati političnih sodb o tem / izreči, napisati svojo sodbo o čem, kom / imeti o stvari svojo sodbo svoje mnenje, mišljenje
// kar posreduje, izraža tak rezultat umske dejavnosti: brati, slišati različne sodbe o kom
// miselno dejanje, na podlagi katerega tak rezultat nastane: varuj se prehitre sodbe; izpostavlja se sodbi ljudi, ki mislijo slabo o človeku; biti hiter, mil v sodbi / po moji sodbi je roman odličen
4. filoz. vsaka misel, ki je lahko ali resnična ali neresnična: ta stavek je jezikovna oblika sodbe; pojmi in sodbe
// stavek, ki to misel izraža: ta sodba je neresnična, toda slovnično pravilna
● ekspr. malemu narodu je bila pisana sodba in glasila se je na smrt odločeno mu je bilo, da bo uničen, da bo izumrl; knjiž. ne lastim si sodbe o tem vprašanju zdi se mi, da ne morem, nimam pravice presojati to vprašanje; ekspr. s tem dejanjem si je sam izrekel, podpisal sodbo je sam odločil, povzročil, da ga bo doletelo kaj slabega, neprijetnega; ekspr. narod si bo pisal sodbo sam narod bo sam odločal o sebi, svoji usodi; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. poklicati koga pred sodbo pred sodišče; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; ekspr. prepričan sem, da bo sodba zgodovine pravičnejša da se bo v prihodnosti pravičneje sodilo o določeni osebi, dejstvu
♦ filoz. kategorična, konjunktivna, pogojna sodba; pravn. izdati, izpodbijati, izreči sodbo; sodba se je izvršila takoj odločitev sodišča, zlasti kazen; obsodilna, oprostilna sodba; sodba je postala pravnomočna; sodba temeljnega, vrhovnega sodišča; rel. posebna sodba spoznanje in priznanje vrednosti in posledic lastnega življenja takoj po smrti; poslednja ali vesoljna sodba Kristusova sodba ob koncu sveta; zgod. črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem
SSKJ²
sôdben -a -o prid. (ȏ)
pravn. nanašajoč se na sodbo: sodbeni razlogi / sodbeni izrek izrek sodbe
SSKJ²
sódčast -a -o prid. (ọ́)
sodčkast: sodčasta posoda / sodčast trebuh
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sódček -čka m (ọ́)
1. manjšalnica od sod: sodčki so se hitro praznili; sodček piva, vina; sodček za vodo; sodček z žganjem; biti okrogel kot sodček debel / izpili so ves sodček
● ekspr. sodček ga ovira pri delu trebuh; ekspr. v nekaj letih je postala pravi sodček zelo debela
♦ aer. letalska figura, pri kateri se letalo obrne za 360° okrog vzdolžne osi v vodoravnem letu
2. prostorninska mera za surovo nafto, približno 160 l: v tej arabski državi načrpajo dnevno milijon sodčkov nafte
SSKJ²
sódčkast -a -o prid. (ọ́)
podoben sodčku: sodčkasta posoda / ekspr. sodčkasta postava / sodčkasta oblika
♦ teh. sodčkasti ležaj ležaj, pri katerem imajo kotalke obliko sodčka
SSKJ²
sódec1 -dca m (ọ̑)
star. sodček: kupiti sodec piva, vina; sodec z rumom; zelje v sodcih; valiti se kot sodec
♦ zool. morski polž s sodčku podobno hišico, Tonna galea
SSKJ²
sódec2 -dca m (ọ̄)
zastar. sodnik: sodec ga je obsodil na teden dni zapora / mestni sodec / sodec o leposlovnih stvareh
SSKJ²
sòdédič -a m (ȍ-ẹ̑)
kdor je skupaj s kom dedič česa: izplačati sodedičem njihove deleže
SSKJ²
sòdejávnik -a m (ȍ-ȃ)
dejavnik v razmerju do drugega dejavnika, ki vpliva na isto stvar, povzroča isto dogajanje: šport je pomemben vzgojni sodejavnik šole in družine
SSKJ²
sodélavec stil. sòdélavec -vca m (ẹ́; ȍ-ẹ́)
1. oseba v razmerju do druge osebe, ki je zaposlena v isti delovni organizaciji: bila sta sodelavca v velikem podjetju
2. oseba v razmerju do druge osebe, kateri pomaga pri kaki dejavnosti, nalogi: dati navodila sodelavcem; odkriti s sodelavci ostanke stare naselbine; pri izdelavi načrta je imel številne sodelavce / odkrivati okupatorjeve sodelavce; sodelavci Osvobodilne fronte
3. delavec v razmerju do delovne organizacije, s katero je v določenem delovnem razmerju: iskati, pridobiti, zaposliti nove sodelavce; sodelavci radia, univerze / honorarni sodelavec; poslovni sodelavec; strokovni sodelavec delavec z visoko izobrazbo, ki opravlja strokovno-raziskovalna dela s svojega področja; višji strokovni sodelavec delavec z visoko izobrazbo, ki samostojno strokovno raziskuje in pomaga pri pripravi znanstvenih del; znanstveni sodelavec delavec z doktoratom, ki samostojno znanstveno raziskuje ali vodi raziskovalne skupine
// oseba v razmerju do dela, zlasti tiskanega, pri katerem je udeležena: sodelavci enciklopedije; v članku je predstavil sodelavce revije; sestanek uredniškega odbora s sodelavci / sodelavci filma
SSKJ²
sodélaven -vna -o prid. (ẹ́)
knjiž. ki sodeluje, je odziven: pacienti so pri zdravljenju zelo sodelavni
SSKJ²
sodélavka -e ž (ẹ́)
1. ženska v razmerju do druge osebe, ki je zaposlena v isti delovni organizaciji: posvetovanja med sodelavkami
2. ženska v razmerju do druge osebe, kateri pomaga pri kaki dejavnosti, nalogi: sodelavke pri raziskavi so prišle do številnih spoznanj
3. delavka v razmerju do delovne organizacije, s katero je v določenem delovnem razmerju: oddajo je pripravila sodelavka muzeja / honorarna, zunanja sodelavka
// ženska v razmerju do dela, zlasti tiskanega, pri katerem je udeležena: sodelavka otroške revije
SSKJ²
sòdéležnik -a m (ȍ-ẹ̑) star.
1. kdor ima skupaj s kom delež pri kaki stvari: svoj delež je odstopil sodeležniku
2. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik: sodeležnik podjetja
SSKJ²
sòdélo -a s (ȍ-ẹ́)
knjiž. sodelovanje: pritegniti koga h kulturnemu sodelu
SSKJ²
sodeloválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sodelovanje: otroci potrebujejo sodelovalno skupno igro / sodelovalni odnosi v kmečkem okolju
SSKJ²
sodelovánje -a s (ȃ)
glagolnik od sodelovati:
a) poudarjati sodelovanje staršev in učiteljev pri vzgoji / gospodarsko, kulturno, politično sodelovanje med sosednjimi deželami; sodelovanje z neuvrščenimi državami; oblike sodelovanja / poslovno sodelovanje
b) zahvaliti se komu za sodelovanje / koncert je pripravil radijski orkester v sodelovanju z drugimi orkestri skupno
c) sodelovanje pri gradnji elektrarne / sodelovanje v strokovnih revijah / dobiti priznanje za sodelovanje v društvu
č) dokazali so mu sodelovanje pri atentatu / sodelovanje na tekmovanju; pravica do sodelovanja v natečaju
d) spodbujati otroke k sodelovanju pri pouku; predstava je izzvala živahno sodelovanje občinstva
SSKJ²
sodelováti -újem nedov. (á ȗ)
1. biti dejavno povezan zaradi skupne dejavnosti: čeprav sta delala na istem področju, nista sodelovala; že dolgo sodelujejo z vsemi istovrstnimi organizacijami; igralci so na predstavi premalo sodelovali / obe državi uspešno sodelujeta; gospodarsko, politično sodelovati z deželami v razvoju / ta podjetja poslovno dobro sodelujejo
// pomagati komu pri opravljanju kake naloge, dejavnosti: več let je sodeloval s predsednikom / sodeloval je z Osvobodilno fronto
2. skupaj z drugimi biti udeležen pri kakem delu: navesti vse, ki so sodelovali pri knjigi; sodeloval je pri projektu / podjetje je sodelovalo pri gradnji plinovoda / sodeluje pri pevskem zboru je član pevskega zbora; v komisijah sodeluje širok krog občanov vanje je vključen; sodeluje v domačih in tujih revijah objavlja v njih svoje prispevke
// skupaj z drugimi biti aktivno udeležen pri kakem dogodku: sodelovati na natečaju, velesejmu; sodelovati v akciji za čisto okolje / sodelovati na razstavi razstavljati / zaslišali so vse, ki so sodelovali pri pretepu / kot geslo olimpijskih iger pomembno je sodelovati, ne zmagati
3. spremljati kako dogajanje z mislimi, dejanji: prizadeval si je, da bi občani na sestanku sodelovali; otroci pri pouku sodelujejo; občinstvo je pri predstavi živahno sodelovalo
    sodelujóč -a -e:
    na razstavi sodelujoči slikarji; sam.: razdeliti sodelujočim spominske značke
SSKJ²
sóden -dna -o prid. (ọ́)
1. nanašajoč se na sojenje: sodni običaji prvotnih ljudstev / sodna dvorana, palača / sodni akti, spisi / sodni organi
2. nanašajoč se na sodišče: sodna administracija, uprava / sodna odločba / sodna komisija / sodni pripravnik; nekdaj sodni pristav, svetnik / sodni okoliš / sodni zapori nekdaj zapori za priprte osumljence, obtožence
● sodni dan ekspr. pravi sodni dan je bil velika zmeda, razdejanje; ekspr. pohiti vendar, kaj misliš, da te bodo do sodnega dne čakali (zelo) dolgo; ekspr. tega do sodnega dne ne bom pozabil nikoli; knjiž., ekspr. po sodnem dnevu svetovne vojne po grozotah, razdejanju; star. Bog ga je poklical pred sodni stol umrl je
♦ med. sodna medicina medicina, ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; pravn. sodni izvedenec uradno določen strokovnjak, na mnenje katerega se sodnik v sodbi opre; sodni kolek kolek, s katerim se sodišču plačujejo takse; sodni nalog; sodni senat, zbor; sodni stroški stroški v zvezi s sodnim postopkom; sodna oblast; sodna obravnava, razprava; sodna poravnava poravnava pred sodiščem v postopku tožbe; rel. sodni dan čas, ko bo Kristus sodil ljudem; zgod. sodni gospod v fevdalizmu zemljiški gospod s sodno oblastjo za svoje zemljiško gospostvo
    sódno prisl.:
    sodno preklicati; sodno overovljen podpis
SSKJ²
sòdeželàn in sòdeželán tudi sòdeželján tudi sòdeželjàn -ána m (ȍ-ȁ ȍ-á; ȍ-ȃ)
kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz iste dežele, pokrajine: odnos Avstrijcev do slovenskih sodeželanov na Koroškem / knjiž. Trubarjev sodeželan Levstik rojak
SSKJ²
sodílo -a s (í)
knjiž. merilo, kriterij: zanj je razvidnost nezmotljivo sodilo resničnosti; kolikost ne more biti sodilo za vrednoto / ocenjevati po slučajnih, zunanjih sodilih
SSKJ²
sodín -a m (ȋ)
zgod., v fevdalizmu izvršilni organ zemljiškega gospoda z določeno upravno, sodno funkcijo: izvoliti, postaviti kakega podložnika za sodina
SSKJ²
sodíšče -a s (í)
organ, ki ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah: ustanoviti sodišče; vložiti tožbo na sodišču; sedež sodišča / biti zaposlen na sodišču / okrožno, ustavno, vrhovno sodišče; pritožiti se na višje sodišče / Sodišče Evropske unije / ekspr. sem hodi na malico celo sodišče vsi zaposleni pri tem organu
// sodnik ali skupina sodnikov, ki sodi, odloča o kaki pravni zadevi: sodišče ga je obsodilo, oprostilo; sodišče je bilo sestavljeno iz treh, petih sodnikov; posvetovanje, sodba sodišča / pazi, sicer se boš zagovarjal pred sodiščem / porotno sodišče v nekaterih državah sodišče, sestavljeno iz sodnikov in porotnikov za obravnavanje hujših kaznivih dejanj ali pomembnejših pravdnih zadev in odločanje o njih / kot nagovor spoštovano sodišče
// poslopje tega organa: zidati sodišče; trg pred sodiščem / na sodišču še gorijo luči
● pog. dati koga sodišču obtožiti, obdolžiti ga; ekspr. če mi denarja ne vrneš, bom šel na sodišče te bom tožil; ekspr. postaviti koga pred sodišče narediti, da se mu sodi
♦ pravn. civilno, disciplinsko, kazensko sodišče; izredno sodišče ustanovljeno v izrednih razmerah in s posebno pristojnostjo; naglo sodišče izredno sodišče v času vojne, nemirov, ki navadno izreka smrtno kazen ali oprostitev; računsko sodišče ki se ukvarja z neodvisnim nadzorom nad državnimi računi, državnim proračunom in javno porabo; vojaško sodišče ki sodi o kaznivih dejanjih vojaških oseb in o določenih kaznivih dejanjih drugih oseb, ki se nanašajo na obrambo ali varnost države; zapuščinsko sodišče oddelek sodišča, ki obravnava zapuščinske zadeve; samoupravna sodišča v socializmu ustanovljena s samoupravnim aktom; sodišče združenega dela v socializmu družbeni organ, ki odloča v sporih, nastalih v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v združenem delu; sodišče druge, prve stopnje; predsednik sodišča sodnik, ki je predstojnik sodne uprave; rel. cerkveno sodišče ki obravnava nekatere važnejše cerkvenopravne zadeve vernikov; zgod. deželsko sodišče v fevdalizmu s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki; inkvizicijsko sodišče; plemiško sodišče v fevdalizmu ki ga sestavljajo plemiči in ima sodno oblast nad njimi
SSKJ²
sodíščen -čna -o (ȋ)
pridevnik od sodišče: sodiščna pisarna
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sodíti in sóditi -im nedov. (ī ọ́)
1. odločati o sporni, kazenski zadevi s sodbo: sodnik mora soditi po zakonu, pravično / imeti pravico soditi o življenju in smrti
// v obravnavi ugotavljati resnična, odločujoča dejstva sporne, kazenske zadeve in odločati s sodbo: soditi komu, koga; soditi pred vojaškim sodiščem / ta sodnik umora še ni sodil / soditi v imenu ljudstva
♦ pravn. soditi zborno z več sodniki
2. ugotavljati resnična, odločujoča dejstva sporne, kaznive zadeve in odločati s sodbo sploh: oče in starejša sinova so sedeli pri mizi in sodili najmlajšemu / naj modri mož sodi med nama razsoja, razsodi
3. nadzorovati igro, tekmovanje, da se kaznujejo kršilci pravil, odloča v sporu: soditi hokejsko, nogometno tekmo; soditi na šahovskem turnirju
4. ustvarjati, izražati mnenje o kom
a) glede na njegove dobre in slabe lastnosti: tako je z menoj, ne sodi me napačno; rad preostro sodi, zlasti tiste, ki jih ni zraven; zmotil se je, pa kdo bi ga zato sodil obsojal / krivično, ostro soditi umetniško delo; pren. čas edini pravično sodi
b) glede na kaj sploh: jaz sodim po sebi; ne sodite ga po videzu
// knjiž. presojati, ugotavljati: ni naš namen soditi, ali roman podaja natančno zgodovinsko resničnost / kakšne posledice bi to imelo, sodite sami
5. na osnovi znanih podatkov prihajati z razmišljanjem, logičnim povezovanjem do mogočih, verjetnih dejstev; sklepati1: iz njegovega vedenja sodim, da je kriv; po teh besedah sodim, da marsikaj ve; po oblakih sodim, da bo dež; brezoseb. po njegovem zagorelem obrazu se je lahko sodilo, da je bil na počitnicah
6. z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično; misliti: arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let; sodim, da so dogodki potekali tako
// izraža omejitev povedanega na osebni odnos: ne poznam ga natančno, vendar sodim, da je pošten; sodil je, da jih to zanima / pisec sodi, da zdaj ni primeren čas za obravnavanje takih vprašanj
7. biti glede na svoje značilnosti sestavni del česa; spadati: v opremo alpinistov sodi tudi cepin
// imeti kje ustrezno, sebi primerno mesto: sadje, živila sodijo v shrambo / tak človek ne sodi v našo družbo ni primeren za našo družbo
// z ocenitvijo vrednosti, značilnosti biti uvrščen kam: sicer sodi v starejšo generacijo, vendar je še zelo delaven / to vprašanje ne sodi v mojo stroko / z oslabljenim pomenom njegove slike sodijo med najboljše na razstavi so med najboljšimi
8. mitol. ob rojstvu napovedovati usodo: sojenice so prišle sodit otroku / pravijo, da prva vila sodi človeku mladost, druga zakonsko življenje, tretja pa starost
● ekspr. ne smeš soditi ljudi po obrazu ne smeš presojati njihovega značaja po videzu; množica je sama sodila morilcu, morilca ga ubila takoj, brez zakonitega sojenja; zastar. zaradi bolezni je bil prikrajšan za življenje, kakršno sodi možu je zanj primerno, mu ustreza; knjiž. povedal sem mu, kar mu sodi kar mu gre, kar zasluži; zastar. ne sodi nam vračati se ne kaže; zastar. sodim te vrednega zaupanja imam te za vrednega zaupanja; zastar. ljudje so ga sodili na več milijonov menili so, da ima več milijonov premoženja; ekspr. sam si je sodil naredil je samomor zaradi storjenega zločina; ekspr. s to odločitvijo si si sam sodil si sam odločil, povzročil, da te bo doletelo kaj slabega, neprijetnega
    sodèč -éča -e:
    sodeč na oko, po vtisu; pravično, trezno sodeč; ozreti se na koga s sodečim pogledom
    sójen -a -o:
    obtoženci še niso bili sojeni
    ●     ekspr. ta človek ji ni bil sojen ni postal njen mož; tako mu je bilo sojeno določeno, usojeno
    ♦     pravn. biti sojen v nenavzočnosti
SSKJ²
sódnica1 -e ž (ọ̄)
zastar. sodna dvorana, soba: v sodnici se je trlo ljudi / ker se nista mogla sporazumeti, sta odšla v sodnico na sodišče
SSKJ²
sodníca2 -e ž (í)
1. ženska, ki ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah: obravnavo je vodila sodnica
2. šport. ženska, ki nadzoruje športno igro, tekmovanje, da poteka v skladu s pravili, in meri, ocenjuje rezultate, tekmovalce: glavna sodnica tekmovanja
3. ženska, ki sodi, ocenjuje kaj sploh: ta kritičarka je stroga sodnica
4. zastar. sodnikova žena: sodnica je preživela moža za deset let
SSKJ²
sodníja -e ž (ȋ)
sodišče: vložiti tožbo na sodniji / biti v službi na sodniji / pazi, imel boš opravka s sodnijo / trg pred sodnijo
SSKJ²
sodníjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sodnijo: nočem imeti sodnijskih opravkov / sodnijski uslužbenec / sodnijsko poslopje
// knjiž. soden: sodnijski stroški / sodnijska obravnava
SSKJ²
sodník -a m (í)
1. kdor ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah: sodnik je izrekel sodbo; imenovati, izvoliti koga za sodnika / nepoklicni, poklicni sodniki; sodnik za prekrške
2. šport. kdor nadzoruje športno igro, tekmovanje, da poteka v skladu s pravili, in meri, ocenjuje rezultate, tekmovalce: sodnik je tekmovalca izključil, opomnil; sodniki so povedali ocene / atletski, nogometni, plavalni sodnik; glavni sodnik; stranski sodnik pri nogometu vsak od obeh sodnikov ob vzdolžni črti igrišča, ki opozarja glavnega sodnika na prekrške v avtu, ofsajdu; točkovni sodnik ki ocenjuje tekmovalce s točkami; sodnik v ringu ki v ringu nadzoruje boj
3. kdor sodi, ocenjuje kaj sploh: če se bosta metala, bom jaz sodnik; kritik je bil pesniku strog sodnik / rad se postavlja v vlogo sodnika
● on je že stopil pred večnega sodnika v krščanskem okolju je že umrl; ekspr. v zadnjih dveh letih je stopil že tretjič pred sodnika je bil že tretjič obtoženec, obdolženec; čas je najboljši, najpravičnejši sodnik po daljšem času se najbolj pravično pokaže resnična vrednost, pravilnost česa; brez tožnika ni sodnika če nihče ne zahteva, sodišče samo ne začne določenega postopka; če se nihče ne pritoži, nihče ne nastopi kot razsodnik
♦ pravn. civilni, kazenski sodnik; mirovni sodnik v nekaterih državah sodnik za manj pomembne zadeve; preiskovalni sodnik ki opravlja preiskavo, preiskovalna dejanja; sodnik poročevalec ki na pritožbeni stopnji poroča senatu o obravnavani zadevi; sodnik porotnik vsak izmed nepoklicnih sodnikov, ki skupaj s (poklicnimi) sodniki odloča o zadevi, o kateri teče postopek pred sodiščem; sodnik posameznik ki v primerih, določenih z zakonom, sam sodi, odloča; rel. nebeški, večni sodnik Bog kot sodnik; vet. kinološki sodnik kdor uradno ocenjuje pse na razstavi, tekmovanju; zgod. mestni sodnik od 14. do 18. stoletja nosilec sodne oblasti v mestu, včasih tudi s funkcijo župana
SSKJ²
sodníkov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na sodnika: sodnikova žena / sodnikova razsodba / na sodnikov žvižg se je tekma začela; sam.: sodnikovi so na počitnicah sodnikova družina
SSKJ²
sodnikováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. biti sodnik, opravljati sodniške posle: pet let je sodnikoval v Kočevju
SSKJ²
sodníkovka -e ž (í)
zastar. sodnikova žena: plesati s sodnikovko
SSKJ²
sodníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sodnike:
a) sodniški poklic; opravljati sodniške posle / sodniški izpit / sodniška obleka službeno oblačilo sodnikov / imeti sodniško oblast sodno oblast
b) sodniški zbor je tekmovalca diskvalificiral / sodniški stolp ob smučarski skakalnici
♦ šport. sodniška žoga pri nekaterih igrah z žogo žoga, ki jo sodnik ob prekinitvi igre vzame in jo po njej spet vrne igralcem
SSKJ²
sodníštvo -a s (ȋ)
1. opravljanje sodniške službe: doba njegovega sodništva je bila kratka
2. sodniki: med slovenskim sodništvom je nekaj znanih pravnih teoretikov
SSKJ²
sódnomedicínski -a -o prid. (ọ́-ȋ)
nanašajoč se na sodno medicino: sodnomedicinska raziskovanja / sodnomedicinski inštitut
SSKJ²
sódnost -i ž (ọ́)
knjiž. sodna oblast: imeti, izvrševati sodnost
● zastar. človekova sodnost razsodnost
SSKJ²
sódnozdravníški -a -o prid. (ọ́-ȋ)
med. sodnomedicinski: sodnozdravniško mnenje
SSKJ²
sodôben -bna -o prid., sodôbnejši (ó ō)
1. nanašajoč se na novejši čas, na sedanjost: proučevati sodobni jezik; ukvarjati se s sodobnimi problemi; aktualna vprašanja sodobne družbe; predavati sodobno literaturo
// ki glede na koga živi, obstaja v istem času, obdobju: Prešeren je dobro poznal sodobne in starejše avtorje / skrbno je zapisoval sodobne dogodke
2. ki ima, vsebuje novejše tehnične, strokovne pridobitve: šola je dobila sodobne prostore; prizadevati si za sodobnejšo vsebino pouka; imeti sodobno stanovanje
3. ki upošteva najnovejše umetnostne tokove: njegovo najnovejše delo vsebuje tudi nekatere manj sodobne sestavine; njegova glasba ni sodobna
4. ki upošteva najnovejše norme svojega časa: ima mlade in sodobne starše / ne dovolj sodobni pogledi na vzgojo
● revija za sodobno oblačenje moderno
    sodôbno prisl.:
    sodobno se oblačiti; sodobno urejena država
SSKJ²
sodôbnica -e ž (ȏ)
ženska, ki glede na koga živi v istem času: sodobnica impresionistov Ivana Kobilca / knjiž. ta stavba se je zelo razlikovala od večine sodobnic sodobnih stavb
SSKJ²
sodôbnik -a m (ȏ)
kdor glede na koga živi v istem času: biti Cankarjev sodobnik; Prešeren in njegovi sodobniki
// kdor živi v novejšem času, v sedanjosti: posledice napak v preteklosti občutijo še sodobniki
SSKJ²
sodôbnost -i ž (ó)
1. novejši čas, sedanjost: ta kultura se je ohranila v sodobnost; sodobnost in prejšnja obdobja
2. čas, v katerem kdo živi: pisatelji snovi za satire niso jemali iz sodobnosti / ekspr. njegovih idej sodobnost ni razumela sodobna družba; sodobniki; prepričljiv prikaz sodobnosti v njegovih delih sodobnih razmer
3. značilnost sodobnega: sodobnost opreme / sodobnost nazorov
SSKJ²
sódolina in sodolína -e ž (ọ́; í)
nar. manjša, plitvejša dolina: doline in sodoline
SSKJ²
sòdolóčati -am nedov. (ȍ-ọ́)
knjiž. skupaj s čim določati: ti faktorji so tudi sodoločali njegov odnos do življenja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sòdolžník -a [sodou̯žnik] m (ȍ-í)
kdor je skupaj s kom dolžnik: podpisi sodolžnikov
SSKJ²
sódoma -e ž (ọ̑)
ekspr. velika moralna, zlasti spolna pokvarjenost: zgrozili so se nad to sodomo
SSKJ²
Sódoma -e ž (ọ̑)
po bibliji mesto, ki je bilo uničeno zaradi velike moralne, zlasti spolne pokvarjenosti: tam bo nova Sodoma; živijo kot v Sodomi in Gomori
SSKJ²
sodomíja -e ž (ȋ)
spolni odnos(i) z živaljo: sodomija slaboumnega pastirja
// knjiž. spolni odnosi med moškimi: včasih so zakoni sodomijo sankcionirali / templjarjem so očitali sodomijo
SSKJ²
sodomít -a m (ȋ)
1. kdor je imel spolni odnos, ima spolne odnose z živaljo: slaboumen sodomit
2. knjiž. moški, ki ima spolne odnose z moškimi: nekdanje kazni za sodomite / albižane in templjarje so obtoževali, da so sodomiti
SSKJ²
sódomski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na mesto Sodoma: sodomski prebivalci
● ekspr. sodomski ogenj velik, uničujoč ogenj
♦ rel. sodomski greh
SSKJ²
sodopŕst1 -a m (ȓ r̄)
nav. mn., zool. sodoprsti kopitarji:
SSKJ²
sodopŕst2 -a -o prid. (ȓ r̄)
zool. ki ima dva prsta ali štiri prste: ta žival je sodoprsta / sodoprsti kopitarji
SSKJ²
sódost -i ž (ọ̄)
mat. lastnost, značilnost sodega: lihost in sodost števil
SSKJ²
sódov -a -o (ọ̑)
pridevnik od sod1: sodovo dno
SSKJ²
sòdoživéti -ím dov., sòdožível (ȍ-ẹ́ ȍ-í)
skupaj s kom doživeti: pripovedoval je njeno zgodbo, kot bi jo sodoživel / spomini ljudi, ki so vojno sodoživeli
SSKJ²
sòdožívljanje -a s (ȍ-í)
glagolnik od sodoživljati: sočutje nastane iz sodoživljanja; sodoživljanje narodovih nesreč
SSKJ²
sòdožívljati -am nedov. (ȍ-í)
skupaj s kom doživljati: sodoživljal je katastrofe, ki so prizadevale domače prebivalstvo; poznal je njeno preteklost, kot bi jo sodoživljal / pripovedovali so o vojnih grozotah, ki so jih sodoživljali na fronti
● knjiž. gledalci in igralci so sodoživljali dogajanje na odru skupaj podoživljali
SSKJ²
sódra -e ž (ọ̄)
padavine v obliki drobnejših ledenih zrn: padala je, usula se je, pog. šla je sodra; pomladanska ploha s sodro / pri označevanju časovnosti v sodri in dežju so prišli na cilj
SSKJ²
sódrast -a -o prid. (ọ̄)
pomešan s sodro: sodrast naliv
SSKJ²
sódrga -e ž (ọ̄)
1. slabš. ničvredni, malovredni ljudje: sodrga ga je napadla in oropala; v lokalu so se zbirali postopači, kvartači in druga sodrga; zlagana malomeščanska sodrga; zločinska sodrga / kot psovka pustite nas mimo, sodrga
// pripadniki socialno nižjih družbenih slojev: sodrga zahteva enakopravnost; hotel je pridobiti sodrgo; lačna sodrga
2. zastar. navlaka, šara1: hudourniki so v dolino nanesli razno sodrgo / pobrati sodrgo po kotih
3. nar. sodra: burja je nesla sodrgo v okna
SSKJ²
sodrúg -a m (ȗ)
1. nekdaj član socialnodemokratske in komunistične stranke, organizacije: dogovoriti se z italijanskimi sodrugi za skupen nastop / kot nagovor sodrugi, vztrajajte; kot pristavek k imenu sodrug [s.] Ivan Regent
2. tovariš, prijatelj: pomagati sodrugom na potovanju / iskati si sodruga za življenje / strankarski sodrug
SSKJ²
sodrúga -e ž (ȗ)
zastar. tovarišica, prijateljica: srečati sodrugo iz šolskih let
SSKJ²
sodrúžica -e ž (ȗ)
nekdaj članica socialnodemokratske in komunistične stranke, organizacije: izbrati izkušeno sodružico za pogajanja / kot nagovor sodrugi in sodružice, pripravimo se za novi čas
SSKJ²
sòdržavlján in sòdržavljàn -ána m (ȍ-ȃ; ȍ-ȁ ȍ-á)
kdor je v razmerju do drugega državljan iste države: srečati sodržavljane v tujini; bivši, nekdanji sodržavljan; soglasje večine sodržavljanov / kot nagovor: spoštovani sodržavljani in sodržavljanke!
// kdor je skupaj s kom pripadnik iste družbenopolitične skupnosti: preprečiti izkoriščanje temnopoltih sodržavljanov; odgovornost, odnos do sodržavljanov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sòdržavljánka -e ž (ȍ-ȃ)
ženska, ki je v razmerju do drugega državljanka iste države: ozaveščanje sodržavljank / kot nagovor: drage sodržavljanke in sodržavljani!
SSKJ²
sódstvo -a s (ọ̑)
1. dejavnost, ki se ukvarja s sojenjem in odločanjem o drugih pravnih zadevah: reorganizirati sodstvo; zakoni so temelj sodstva; sodelovanje laikov v sodstvu
// s prilastkom področje take dejavnosti: mladinsko, ustavno, vojaško sodstvo
2. celota organov, ki to dejavnost opravlja: sodstvo je varuh z ustavo in zakoni priznanih pravic; zastopnik sodstva / zastar. sodstvo tega ni verjelo, a moža je moralo zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti sodišče
3. sodna oblast: imeti sodstvo nad kom; izvrševati sodstvo
♦ pravn. kazensko sodstvo; krvno sodstvo v fevdalizmu za kazenske zadeve, za katere je mogoča težja telesna ali smrtna kazen
SSKJ²
sòfinancêr tudi sòfinansêr -ja m (ȍ-ȇ)
kdor je skupaj s kom financer česa: dogovor med sofinancerji stanovanjskih hiš
SSKJ²
sòfinancíranje tudi sòfinansíranje -a s (ȍ-ȋ)
glagolnik od sofinancirati: zbrati sredstva za sofinanciranje nove šole
SSKJ²
sòfinancírati -am tudi sòfinansírati -am nedov. in dov. (ȍ-ī)
skupaj s kom financirati: podjetja financirajo ali pa sofinancirajo strokovne šole
SSKJ²
sofíst -a m (ȋ)
1. pristaš starogrške filozofske smeri, ki temelji na senzualizmu in spoznavnem relativizmu: sofist Protagora; ideje, metode sofistov
2. slabš. kdor dokazuje, razglaša navidezne resnice, namerno zavajajoče trditve: ne bodi tak sofist
SSKJ²
sofisteríja -e ž (ȋ)
knjiž. dokazovanje, razglašanje navideznih resnic, namerno zavajajočih trditev; sofistika: tako govorjenje je sofisterija
SSKJ²
sofisticíran -a -o prid. (ȋ)
1. pretanjen, prefinjen, kultiviran: sofisticiran videz; sofisticirano občinstvo / sofisticirana večerna toaleta
2. tehnološko zapleten: sofisticiran izdelek; uporaba sofisticiranih tehnik; sofisticirano orožje
SSKJ²
sofisticíranost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost sofisticiranega: estetska sofisticiranost; visoka modna sofisticiranost; stopnja sofisticiranosti; sofisticiranost in eleganca
SSKJ²
sofístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na sofiste, sofistiko ali sofizem: iz sofistične šole je izšel tudi Sokrat / sofistični dokazi; sofistična razlaga
    sofístično prisl.:
    sofistično preobračati pojme
SSKJ²
sofístika -e ž (í)
1. starogrška filozofska smer, ki temelji na senzualizmu in spoznavnem relativizmu: nekatere ideje je ta filozof prevzel iz sofistike; doba sofistike
2. slabš. dokazovanje, razglašanje navideznih resnic, namerno zavajajočih trditev: nobena sofistika ne more ovreči tega dejstva / v njihovem govorjenju je veliko sofistike
SSKJ²
sofístovski -a -o prid. (ȋ)
sofističen: sofistovska etika o pravici močnejšega / sofistovski dokazi
SSKJ²
sofíta -e ž (ȋ)
gled. kratka zavesa nad odrom, ki od zgoraj omejuje prizorišče: kulise in sofite
SSKJ²
sofízem -zma m (ī)
slabš. navidezna resnica, namerno zavajajoča trditev: taka argumentacija je sofizem; dokazovati kaj s sofizmi; ceneni sofizmi
♦ filoz. navidezna, na nepravilnem sklepanju, dokazovanju temelječa sodba
SSKJ²
sofóra -e ž (ọ̑)
vrtn. parkovno drevo s široko okroglasto krošnjo in rumenkasto belimi cveti v latih, Sophora japonica: sofora v parku medi / japonska sofora
SSKJ²
sóftvêr -a m (ọ̑-ȇ)
rač. žarg. zbirka računalniških programov, ki omogočajo delo z računalnikom; programska oprema: softver in hardver / operacijski softver
SSKJ²
sôftvêrski -a -o prid. (ȏ-ȇ)
nanašajoč se na softver: softverska oprema; softversko piratstvo; softversko podjetje / ekspr. softverski velikan
SSKJ²
software gl. softver
SSKJ²
soglásen -sna -o prid. (á ā)
1. navadno v povedni rabi ki ima enako mnenje o čem, stališče do česa: udeleženci konference so bili soglasni glede glavnih vprašanj; bili so soglasni, da ta določila posegajo v pristojnost drugih organov
// ki meni, da je kaj pravilno, ustrezno: niso bili soglasni z njegovim pravopisnim načrtom
2. ki vsebuje, izraža isto mnenje, odločitev vseh: soglasna izvolitev / soglasen sklep
3. knjiž. skladen1, ubran: k čevljem sodi še klobuk soglasne barve / vsaka slika je sama zase soglasna enota
    soglásno prisl.:
    soglasno so ga izbrali za predstavnika; soglasno so sklenili, da se delo uprizori; soglasno sprejet predlog; ali sprejmete mojo ponudbo? Soglasno sprejeto
SSKJ²
soglasíti -ím in soglásiti -im dov., soglásil (ī í; ā)
zastar. uskladiti: soglasiti barve z vsebino slike
    soglasíti se, in soglásiti se
    strinjati se, soglašati: soglasili so se z njegovo odločitvijo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
soglásje -a s (ȃ)
1. stanje, ko imajo osebe, skupine enako mnenje o čem, stališče do česa: doseči soglasje glede razorožitve; po dolgi razpravi je prišlo med njimi do soglasja; sodni izvedenec je bil s psihiatri v popolnem soglasju
2. pozitivno mnenje, odgovor glede uresničitve česa: dati soglasje za zvišanje cen; investitor mora za vsako spremembo dobiti soglasje ustreznega organa; zamenjati stanovanje brez soglasja stanodajalca
// mnenje, da je kaj pravilno, ustrezno: dobiti soglasje k finančnemu načrtu, predlogu
// dokument s takim mnenjem: podpisati soglasje; imeti za gradnjo vsa potrebna soglasja
3. skladnost, ubranost: soglasje med vsebino in obliko / biti sam s seboj v soglasju / glas trobente se je zlival z drugimi glasovi v prijetno soglasje sozvočje, harmonijo
● ekspr. med njima je vladalo soglasje medsebojno razumevanje, prijateljstvo; delati v soglasju s predstojniki po njihovih navodilih
SSKJ²
soglásnik -a m (ȃ)
jezikosl. glas srednje in najmanjše odprtostne stopnje, ob samoglasniku navadno nezložen: podstava se končuje na soglasnik; končni soglasnik; izgovor črke l pred soglasnikom / bilabialni ali dvoustnični soglasnik; nezveneči, zveneči soglasnik
// znak za tak glas: nerazločna pisava nekaterih soglasnikov
SSKJ²
soglásniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na soglasnik: soglasniški sklop; soglasniška premena
♦ lit. soglasniški stik ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah; aliteracija
SSKJ²
soglásnost -i ž (á)
značilnost soglasnega: soglasnost izvolitve
// soglasje: izraziti soglasnost z načrtom / soglasnost besedila in glasbe skladnost, ubranost
SSKJ²
soglášanje -a s (á)
glagolnik od soglašati: soglašanje sodelavcev z njegovim prizadevanjem ga je spodbujalo; glasno soglašanje / zastar. za tak ukrep je potrebno soglašanje narodnega predstavništva soglasje
SSKJ²
soglášati -am nedov. (á)
1. imeti enako mnenje o čem, stališče do česa: v tej stvari vsi soglašajo; soglašala sta, da je ta kraj najlepši; glede tega je popolnoma soglašal z njimi / ocenjevalci soglašajo, da je predstava dobra
2. izražati, imeti pozitivno mnenje glede uresničitve česa: člani komisije so soglašali z njegovo izvolitvijo; soglašali so, da lahko takoj odide
// meniti, da je kaj pravilno, ustrezno: soglašati z idejo knjige; soglašati z mnenjem, predlogom koga / soglašati z vsebino zapisnika; zastar. soglašal se je z njihovo namero / dov. kaj misliš ti? Soglašam
3. knjiž. skladati se, ujemati se: torbica in čevlji soglašajo z obleko / to ne soglaša z vašimi idejami / v zakonu sta lepo soglašala živela v medsebojnem razumevanju, prijateljstvu
SSKJ²
soglàv tudi sogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
nar. belokranjsko razoglav: prišel je v odpeti srajci in soglav
SSKJ²
sogôlten -tna -o [sogou̯tən] prid. (ó ō)
nar. lakomen, pohlepen: sogoltni ljudje
    sogôltno prisl.:
    nagnil je vrč in sogoltno pil
SSKJ²
sogórnik -a m (ọ̑)
zgod., v fevdalizmu uživalec gorskega vinograda: določiti sogornikom čas trgatve; sogorniki in mejaši
SSKJ²
sògòst -gôsta m, im. mn. sògôstje tudi sògôsti (ȍ-ȍ ȍ-ó)
gost v razmerju do drugega gosta, ki gostuje na istem mestu: pozdravil je sogoste in prisedel; kot sogost se mu bo v oddaji pridružil znani politik
SSKJ²
sògovórec tudi sògovôrec -rca m (ȍ-ọ̑; ȍ-ó)
sogovornik: upoštevati različna mnenja sogovorcev
SSKJ²
sògovórnica -e ž (ȍ-ọ̑)
ženska v razmerju do druge osebe, s katero se pogovarja, razpravlja: ugovarjati sogovornici
SSKJ²
sògovórnik -a m (ȍ-ọ̑)
oseba v razmerju do druge osebe, s katero se pogovarja, razpravlja: pozorno poslušati sogovornika; spraviti sogovornika v zadrego; duhovit, prijeten sogovornik; telefonski sogovornik
● v njem je dobil sogovornika z njim lahko razpravlja, se posvetuje
SSKJ²
sògradítelj -a m (ȍ-ȋ)
kdor je skupaj s kom graditelj česa: iskal je sograditelja za počitniško hišico / ekspr. sograditelj evropske kulture
SSKJ²
sôha in sóha -e ž (ó; ọ́)
1. knjiž. kip1: marmorna soha; soha slavnega pesnika; stati nepremično kot soha
2. teh. navpičen podporni, oporni tram, kol: podpreti strop s sohami; ograja z betonskimi sohami; soha vrtnih vrat
♦ grad. pokončni tram strešnega povezja
3. navt. zgornji drog pri trapezoidnem jadru, gibljivo pritrjen na jambor: privezati jadro na soho / nakladalna soha na jamboru ali posebnem stebru, ki se uporablja za natovarjanje in raztovarjanje tovora
SSKJ²
sôhica in sóhica -e ž (ó; ọ́)
manjšalnica od soha: sohica sončnega božanstva / spuščati rešilni čoln s sohice
SSKJ²
sòígra -e ž (ȍ-ȋ)
skupna igra: uglašena soigra nastopajočih v drami / brezhibna soigra solistke z orkestrom / ekspr. doseči s soigralcem pravo soigro sodelovanje pri igranju; knjiž. pri tej starosti je otrok že sposoben za soigro igranje z drugimi
SSKJ²
sòigrálec -lca [soigrau̯ca] m (ȍ-ȃ)
igralec v razmerju do drugega igralca, s katerim skupaj igra: imeti znane igralce za soigralce v filmu; določiti nalogo soigralcev med monologom glavnega junaka / razpostaviti soigralce pri metanju žoge v koš / goljufati soigralce pri kartanju / knjiž. otrok se mora navaditi na soigralce pri igri na druge otroke pri igri
// igralec v razmerju do drugega igralca, ki v skupinskem športu nastopa na isti strani, je član istega moštva: žogo je podal soigralcu, ta pa je streljal na gol / klubski, reprezentančni soigralec
SSKJ²
sòigrálka -e [soigrau̯ka] ž (ȍ-ȃ)
igralka v razmerju do drugega igralca, s katerim skupaj igra: v tem filmu so mu dali dobro soigralko / prijateljski odnos do soigralk na tekmah / knjiž. mati je otrokova prva soigralka se z njim igra prva
// igralka v razmerju do drugega igralca, ki v skupinskem športu nastopa na isti strani, je članica istega moštva: s soigralko sta izgubili polfinale dvojic proti prvima nosilkama / klubska soigralka
SSKJ²
sòimenják -a m (ȍ-á)
kdor ima v razmerju do drugega enako ime: srečal je svojega soimenjaka; moj soimenjak Hribar
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sòimenjákinja -e ž (ȍ-á)
ženska, ki ima v razmerju do drugega enako ime: na spletu je našla svojo soimenjakinjo
SSKJ²
sòinvestítor -ja m (ȍ-ȋ)
kdor je skupaj s kom investitor česa: iskati soinvestitorja objekta / publ. dogovor med soinvestitorji med investitorji
SSKJ²
sòizdajátelj -a m (ȍ-ȃ)
kdor je skupaj s kom izdajatelj česa: soizdajatelj revije
SSKJ²
sòizmerljív -a -o prid. (ȍ-ī ȍ-í)
mat. ki se da izmeriti, izraziti z drugim: soizmerljivi količini
SSKJ²
sòizvajálec -lca [soizvajau̯ca in soizvajalca] m (ȍ-ȃ)
kdor je skupaj s kom izvajalec česa: soizvajalec glasbenega dela / stavba ni bila pravočasno dograjena, ker se soizvajalec ni držal roka
SSKJ²
sòj1 sôja m (ȍ ó)
knjiž. rahla, medla svetloba: na steni je migotal soj zibajoče se svetilke; pisati pri soju sveče; iskati ključ v soju vžigalice; rdečkast soj ognja
// sijanje, žarenje: lunin soj; soj sonca / soji požara odsevi / ekspr. sonce je žarelo v krvavem soju
● knjiž. soj v njenih očeh je zbledel njene oči niso več izražale veselja, pričakovanja; knjiž. oči se mu bleščijo v mrkem soju mrko gleda
SSKJ²
sòj2 sôja m (ȍ ó)
biol. skupina mikroorganizmov iste vrste s posebnimi lastnostmi; sev1: soj bakterij
SSKJ²
sója -e ž (ọ̄)
kulturna rastlina z razvejenim steblom, trojnatimi listi in stroki ali njeno seme: gojiti, sejati sojo; fižol in soja / pridobivanje olja iz soje
SSKJ²
sojeníca -e ž (í)
nav. mn., mitol. vsako od treh bitij, ki otroku ob rojstvu napovedujejo usodo: napovedi sojenic
● ekspr. ob rojstvu mi ni stala ob strani sojenica z debelo mošnjo nisem bogat, premožen
SSKJ²
sójenje -a s (ọ́)
glagolnik od soditi: sodnik je prekinil sojenje; sojenje skupini, obdolženi kraje / sojenje nogometne tekme
♦ pravn. sojenje na prvi stopnji
SSKJ²
sòjetníca -e ž (ȍ-í)
jetnica v razmerju do druge jetnice, ki je zaprta v istem zaporu, taborišču: spreti, stepsti se s sojetnico
SSKJ²
sòjetník -a m (ȍ-í)
jetnik v razmerju do drugega jetnika, ki je zaprt v istem zaporu, taborišču: napasti, umoriti sojetnika; imeti tovariški odnos do sojetnikov
SSKJ²
sójin -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sojo: sojin grm / sojino zrno / sojina moka; sojino olje; sojino mleko / sojin sir siru podobno živilo iz sesirjenega sojinega mleka, ki se uporablja zlasti v vzhodnoazijski in vegetarijanski kuhinji / sojina omaka omaka iz sojinih zrn, soli, vode, ki se uporablja kot začimba, zlasti v vzhodnoazijski kuhinji
SSKJ²
sójnik -a m (ọ̑)
knjiž. senčnik: svetilka z neprosojnim širokim sojnikom
SSKJ²
sók -a m, mn. sokôvi tudi sóki (ọ̑)
1. tekočina v rastlinah, ki omogoča rast, razvoj: ta rastlina ima v steblu bel, strupen sok; nekatere žuželke sesajo drevesne sokove; sok korenin, plodov
// tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti: po drevju se začne že v februarju pretakati sok / drevje je v soku
2. tekoča sestavina sadeža: iztisniti sok iz limone; sok rdeče pese
// brezalkoholna pijača, narejena iz te sestavine: piti sok; sirupi in sokovi / borovničev, korenčkov, marelični sok; sadni, zelenjavni sok / elipt., pog. prosim tri soke kozarce, stekleničke soka
3. tekoč izloček nekaterih organov, žlez: matični mleček je sok, ki ga izločajo mlade čebele; dišeči, sladki sokovi cvetov / telesni, živalski sokovi
4. tekočina, ki se izloči pri dušenju, pečenju: dušiti zelenjavo v lastnem soku; sok pečenke
5. ekspr., navadno s prilastkom kar v telesu omogoča življenje, daje moč: mladostni sokovi so fante vedno bolj burili; rudnik jim je izčrpaval ves življenjski sok; rastline črpajo sokove življenja iz zemlje; pren. vstaja je črpala sokove iz podpore prebivalstva; podeželje, zaprto samo vase, brez pravih življenjskih sokov, je komaj životarilo
6. ekspr. kar dela, da je kaj živo, polno: to daje predstavi sol in sok
7. nar. gorenjsko močnik: kuhati, zabeliti sok / ajdov, koruzni sok
● nar. niti za sok ni zaslužil zelo malo je zaslužil; ekspr. dal je družbi življenjski sok svojih najlepših let življenjsko moč; pesn. sok srca kri; knjiž. upijaniti se od soka trte z vinom; ekspr. skozi osebe romana se pretaka resnični sok življenja osebe romana so življenjsko prepričljive, kot žive
♦ agr. bistri sok sadni sok iz filtriranega iztisnjenega soka; kašasti sok sadni sok iz zdrobljenih, zmletih sadežev; matični sok iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; naravni sok; sladkorni sok pridobljen iz sladkorne pese ali sladkornega trsta; biol. celični sok raztopina organskih in anorganskih snovi v rastlinski celici; prebavni sokovi izločki prebavnih žlez z encimi, ki razkrajajo hrano pri prebavljanju; želodčni sok prebavni sok, ki ga izloča želodčna sluznica; med. telesni sokovi po Galenu arterijska in venozna kri, sluz in žolč
SSKJ²
sòkandidát -a m (ȍ-ȃ)
kdor je v razmerju do drugega kandidat za isto stvar: predlagati sokandidata; zahteva po sokandidatu / predsedniški, županski sokandidat
SSKJ²
sòkáznjenec -nca m (ȍ-ȃ)
kaznjenec v razmerju do drugega kaznjenca, ki prestaja kazen v istem zaporu: od sokaznjencev je dobil pripomočke za beg iz zapora
SSKJ²
sôkol -ôla m (ó ó)
1. ptica ujeda z ukrivljenim kljunom in dolgimi, ozkimi perutmi: sokol cvili, piska; sokol plane na zajca; dresirati sokole za lov; loviti s sokoli; ima oči kot sokol zelo dobro vidi
♦ zool. mali sokol z modro sivim hrbtom in belim grlom, Falco columbarius; sokol morilec s temno rjavim hrbtom, rumenkastim grlom in rdečimi prsmi, Falco cherrug; sokol selec zgoraj modro siv s temnejšimi prečnimi progami in črnkasto glavo, Falco peregrinus
2. knjiž., ekspr. odločen, pogumen človek: njeni sokoli so v boju / kot nagovor pojdi, sokol moj
3. nekdaj član organizacije, zveze telovadnih društev z narodnoobrambno usmerjenostjo: sokoli in orli / biti, telovaditi pri sokolih
SSKJ²
sokôlar tudi sokólar -ja m (ȏ; ọ̑)
kdor se poklicno ukvarja z vzrejo sokolov in lovi z njimi: postal je knezov sokolar; klic sokolarja; psar in sokolar
SSKJ²
sokoláriti -im nedov. (á ȃ)
loviti s sokoli: že kot deček je sokolaril
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sokôlarstvo tudi sokólarstvo -a s (ȏ; ọ̑)
vzreja sokolov in lov z njimi: o sokolarstvu je mnogo napisanega
SSKJ²
sokolíca -e ž (í)
1. samica sokola: sokolica je zapustila gnezdo
2. nekdaj članica organizacije, zveze telovadnih društev z narodnoobrambno usmerjenostjo: kroji sokolic
SSKJ²
sokolìč -íča m (ȉ í)
1. manjšalnica od sokol: sokolič se je hitro pognal v zrak
♦ zool. sokol z modro sivim hrbtom in belim grlom; mali sokol
2. knjiž., ekspr. postaven, krepek deček, fant: ima tri fantiče, tri sokoliče / kot nagovor dobro si opravil, sokolič moj
SSKJ²
sokôliti -im in sokóliti -im nedov. (ō ȏ; ọ̑)
knjiž. opogumljati, hrabriti: sokoliti vojake pred bojem; oficirji so se sokolili ob njegovem zgledu
SSKJ²
sokôlji in sokólji -a -e prid. (ȏ; ọ̄)
nanašajoč se na sokole: sokolje gnezdo / sokolji par / ekspr.: imeti sokolji pogled; gledati s sokoljimi očmi zelo bistro, ostro
♦ lit. sokolja teorija teorija, po kateri se v noveli kot vodilni motiv pojavlja tipičen predmet s simbolnim pomenom, h kateremu se pripoved pogosto vrača
SSKJ²
sokôlski -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na sokole ali sokolstvo: sokolski dom, kroj; sokolsko društvo, gibanje / sokolski duh
SSKJ²
sokôlstvo -a s (ō)
nekdaj gibanje ali delovanje sokolov, telovadcev: sokolstvo in orlovstvo / priti iz vrst sokolstva sokolov
SSKJ²
sòkót -a m (ȍ-ọ́)
geom. kot, ki z drugim kotom tvori iztegnjeni kot: narisati, poiskati sokot
SSKJ²
sokôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na sok: sokovne sestavine / sokovna priprava
SSKJ²
sokôvnik -a m (ȏ)
priprava za pridobivanje soka iz sadja, zelenjave, navadno s stiskanjem ali segrevanjem: iz sokovnika je tekel sok; pripraviti sok v sokovniku, s sokovnikom
SSKJ²
sòkraján in sòkrajàn -ána m (ȍ-ȃ; ȍ-ȁ ȍ-á)
1. kdor je v razmerju do drugega krajan istega kraja: pomoč gasilcev in sokrajanov
2. kdor je v razmerju do drugega krajan iste krajevne skupnosti: predsednik krajevne skupnosti je branil stališče sokrajanov
SSKJ²
sòkrajánka -e ž (ȍ-ȃ)
1. ženska, ki je v razmerju do drugega krajanka istega kraja: v humanitarni akciji so zbirali sredstva za invalidno sokrajanko
2. ženska, ki je v razmerju do drugega krajanka iste krajevne skupnosti: volivci krajevne skupnosti so svojo sokrajanko podprli
SSKJ²
sokrátičen -čna -o prid. (á)
sokratski: to so sokratične ideje
SSKJ²
sokrátik -a m (á)
filoz. pristaš vsake od šol, ki temelji na Sokratovem pojmu dobrega: ideje sokratikov
SSKJ²
sokrátika -e ž (á)
filoz. iz Sokratove filozofije izhajajoči način mišljenja:
SSKJ²
sókratski -a -o prid. (ọ̑)
tak kot pri Sokratu: to so sokratske ideje / sokratsko vpraševanje
♦ filoz. sokratske filozofske šole filozofske šole sokratikov; ped. sokratski razgovor metoda razgovora, ki navaja učence k samostojnemu pridobivanju novih spoznanj
SSKJ²
sòkrív -a -o prid. (ȍ-ȋ ȍ-í)
v povedni rabi ki je skupaj s kom kriv česa: biti sokriv prometne nesreče; tudi on je sokriv za neuspeh
SSKJ²
sòkrívda -e ž (ȍ-ȋ)
dejstvo, da je kdo sokriv: čuti sokrivdo za njeno težko življenje / dokazati sokrivdo; sokrivda pri zločinu
SSKJ²
sòkrívec -vca m (ȍ-ī)
kdor je skupaj s kom kriv česa: iskati, kaznovati sokrivce; sokrivci pretepa / sokrivec umora
♦ pravn. sokrivec kaznivega dejanja
SSKJ²
sòkrívka -e ž (ȍ-ī)
ženska ali država, ustanova, ki je skupaj s kom kriva česa: s svojo pasivnostjo je postala sokrivka neurejenih razmer / državo so razglasili za sokrivko genocida
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sòkŕven -vna -o prid. (ȍ-r̄)
nanašajoč se na sokrvnost: sokrvno parjenje / sokrvna izrojenost
SSKJ²
sokŕvica tudi sokŕvca tudi sókrvica -e ž (ȓ; ọ́)
prozorna tekočina, ki se pojavi na odrgnjenem mestu telesa: iz rane mu je mezela sokrvica
SSKJ²
sokŕvičen tudi sokŕvčen tudi sókrvičen -čna -o (ȓ; ọ́)
pridevnik od sokrvica: sokrvični izcedek
SSKJ²
sokŕvje -a s (ȓ)
biol. (ožje) krvno sorodstvo: parjenje v sokrvju
SSKJ²
sòkŕvnost -i ž (ȍ-r̄)
biol. (ožje) krvno sorodstvo: sokrvnost staršev slabo vpliva na potomstvo
SSKJ²
sól1 -a m (ọ̑)
kem. koloidna snov v tekočem stanju, ki vsebuje mnogo vode: sol in gel
SSKJ²
sól2 -- tudi -a m (ọ̑)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton g ali peto stopnjo v lestvici:
SSKJ²
sôl3 -í [sou̯] ž (ȏ)
1. bela kristalna snov, ki se uporablja za izboljšanje okusa, konzerviranje hrane: dodati juhi sol; kupiti, pridobivati sol; posuti, potresti s soljo; rudnik soli; ščepec soli; okus po soli; konzerviranje v soli; sol in poper / kamena ki se pridobiva v rudniku, solarni, morska sol ki se pridobiva v solinah; kuhinjska sol; živinska sol s katero se dopolnjuje krmljenje; sol za posipanje cest / pri klicanju drobnice bac, soli, soli
2. kem. snov, ki nastane pri reakciji med kislino in bazo: baze, kisline in soli / bazične, kisle soli; glauberjeva sol natrijev sulfat s kristalno vodo v obliki brezbarvnih kristalov; kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli; rudninske soli; soli ogljikove, solne, vinske kisline
● ekspr. ta človek nima dosti soli (v glavi) ni bistroumen, pameten; nar. fant, boš že videl, kako bo, ko boš svojo sol zobal ko boš samostojen, neodvisen; ekspr. njegovo govorjenje je brez soli je neumno, vsebinsko prazno; ni duhovito; ekspr. niti za sol nimajo zelo so revni; ekspr. ta človek še za sol ne zasluži zelo malo; slabo dela; dišeča sol nekdaj jelenova sol z eteričnimi olji kot sredstvo za poživitev, dodatek kopeli; ekspr. reki so sol jezika jeziku dajejo živost, polnost, učinkovitost; bibl. vi ste sol zemlje vi morate skrbeti za ohranitev moralnih vrednot človeštva; ekspr. razumeti kako izjavo, kak izraz s ščepcem soli ne dobesedno; razsodno; star. dekleta gredo za njim kot koze na sol, za soljo si vztrajno prizadevajo pridobiti njegovo ljubezen, naklonjenost
♦ agr. kalijeva sol umetno gnojilo, ki vsebuje kalij in klor; etn. sol vagati otroška igra, pri kateri se udeleženca s hrbtoma drug ob drugem primeta z rokami in se pregibata naprej in nazaj; gastr. jelenova sol sredstvo za rahljanje medenega testa; med. karlovarska sol odvajalno sredstvo iz natrijevih in kalijevih soli; min. grenka sol rudnina magnezijev sulfat z vodo; epsomit
SSKJ²
solanín -a m (ȋ)
kem. alkaloid v krompirju, paradižniku in nekaterih drugih rastlinah: v vseh zelenih delih krompirja je solanin / strup solanin
SSKJ²
solár -ja m (á)
1. kdor se poklicno ukvarja s pridobivanjem soli: postati solar / sečoveljski solarji solinarji
2. nekdaj trgovec s soljo: kupiti sol pri solarju
SSKJ²
soláren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. nanašajoč se na sonce (kot nebesno telo); sončen: solarni pojavi
♦ astron. solarno leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja; fiz. solarna konstanta sončna energija, ki na meji zemeljskega ozračja pade pravokotno na 1 m2 v sekundi
SSKJ²
solárij -a m (á)
tur. (zaprt) prostor za sončenje, obsevanje z ultravijoličnimi žarki: sončiti se v solariju; savna in solarij / solarij za hitro porjavitev kože
SSKJ²
solarizácija -e ž (á)
fot. pojav, da se zaradi premočne osvetlitve fotografske emulzije počrnitev več ne stopnjuje: pri fotografiranju proti soncu je nevarnost solarizacije
// osvetlitev nepopolno razvitega filma, fotografskega papirja z belo svetlobo preden se razvije do konca: fotograf je s solarizacijo dosegel posebne svetlobne učinke
SSKJ²
solárna -e ž (ȃ)
obrat, tovarna za pridobivanje kamene soli: delavec v solarni; solarna in premogovnik
// nav. mn. kraj, prostor ob morju, urejen za pridobivanje soli iz morske vode; solina: solarne v Strunjanu
SSKJ²
solárstvo -a s (ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem soli: ribolov in solarstvo
SSKJ²
sòlastníca -e ž (ȍ-í)
ženska ali država, ustanova, ki je skupaj s kom lastnica česa: solastnica hiše / občina je solastnica zemljišča
SSKJ²
sòlastník -a m (ȍ-í)
kdor je skupaj s kom lastnik česa: izplačati solastnikom deleže; solastnik delavnice; solastnik podjetja
SSKJ²
sòlastnína -e ž (ȍ-ī)
lastnina, ki pripada več lastnikom: razdeliti solastnino
SSKJ²
sòlastnínski -a -o prid. (ȍ-ȋ)
nanašajoč se na solastnino: solastninska parcela / solastninska pravica
SSKJ²
sòlastníški -a -o (ȍ-ȋ)
pridevnik od solastnik: solastniško razmerje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sòlastníštvo -a s (ȍ-ȋ)
pojav ali dejstvo, da je kdo solastnik: pridobiti solastništvo; prvine solastništva
SSKJ²
soláta -e ž (ā)
1. vrtna rastlina z listi, ki se sveži pripravljajo za jed, ali listi te rastline: čistiti, nabirati, oprati, trebiti solato; presaditi, sejati solato; glava, listi solate / solata že dela glave / endivija, motovilec, radič in druga solata / pog. kupiti tri solate tri glave solate
2. hladna jed iz delov rastlin ali mesa, jajc, pripravljena s kisom, oljem: zmešati solato; pripraviti fižol v solati, kot solato / krompirjeva, kumarična, paradižnikova solata; govedina v solati / naročiti krompir, pečenko in (zeleno) solato / pribor, skodelica za solato
3. slabš. kar je vsebinsko neurejeno, prazno: ne berem rad take solate; kdo bo poslušal to solato
● solata gre v cvet poganja steblo s cveti; ekspr. pospravi z mize to solato neurejene, razmetane liste, knjige
♦ bot. solata zelnata rastlina z rumenimi cveti v koških, Lactuca sativa; morska solata zelena alga listaste oblike, Ulva lactuca; gastr. francoska solata iz zelenjave, krompirja in majoneze; mesna solata; mešana ali sestavljena solata iz dveh ali več vrst solate; ruska solata iz mesa, majoneze in malo zelenjave; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; vrtn. krhkolistna, mehkolistna solata
SSKJ²
solátar -ja m (ȃ)
1. kdor prideluje ali prodaja solato: solatarji so spet dvignili ceno; predmestni solatarji
2. ekspr. kdor (rad) je solato: je velik solatar
SSKJ²
solátarica -e ž (ȃ)
ženska, ki prideluje ali prodaja solato: solatarica je porivala cizo proti trgu
SSKJ²
soláten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na solato: solatni listi; solatno seme / solatna greda / solatna dieta / solatni bar ali bife posebno oblikovana miza, zlasti v restavracijah, z raznovrstnimi solatami za samopostrežbo; solatni krožnik jed iz solate ter različnih hladnih in toplih sestavin, ponujena na krožniku
♦ gastr. solatna omaka omaka, navadno iz kisa, olja in soli
    solátno prisl.:
    solatno zelena barva
SSKJ²
solática -e ž (ā)
ekspr. manjšalnica od solata: posejala bom tudi malo solatice / ni mu treba po vsako solatico na trg / pečenka, krompirček in solatica
SSKJ²
solátka -e ž (ā)
ekspr. manjšalnica od solata: ima nekaj zemlje, da je kakšna solatka pri hiši / vzemite še malo solatke
SSKJ²
solátnica -e ž (ȃ)
nav. mn., vrtn. rastlina, ki se goji zaradi listov in uporablja kot solata: motovilec, radič, glavnata solata in druge solatnice; solatnice in špinačnice
SSKJ²
solátnik -a m (ȃ)
vrtn. radič z zelenimi listi za rezanje: sejati solatnik; solatnik in endivija / tržaški solatnik
SSKJ²
solčávski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Solčavo: planinska solčavska okolica
♦ jezikosl. solčavski govor; vet. jezersko-solčavska pasma pasma ovce z mešano volno, ki se goji zlasti zaradi mesa
SSKJ²
sôld -a [sou̯d-] m (ȏ ō)
1. nekdaj denarna enota raznih (manjših) vrednosti: kovanec za dva solda; plačati pet soldov
// kovanec v vrednosti te enote: v žepu je otipal še en sold
2. ekspr. denar sploh: vse solde sem zapravil / no, kak sold bi ti že dal, dosti pa tako nimam
● ekspr. za to delo nisem dobil solda plačila; ekspr. gleda na vsak sold je varčen; je skop; zastar. zavezal se je služiti za cesarski sold služiti kot cesarski vojaški najemnik
SSKJ²
soldan gl. sovdan
SSKJ²
soldáščina -e [sou̯daščina tudi soldaščina] ž (ā) star.
1. vojaštvo: onkraj reke je vse polno soldaščine / groba soldaščina
2. vojaščina: biti oproščen soldaščine
SSKJ²
soldáški -a -o [sou̯daški tudi soldaški] prid. (ā)
star. vojaški: soldaški boben; soldaška bluza / soldaški stan / soldaška grobost
SSKJ²
soldát -a [sou̯dat tudi soldat] m (ȃ)
star. vojak: biti hraber soldat; nemški, ruski soldati / iti k soldatom; vzeti koga v soldate / oficirji in soldati navadni vojaki
SSKJ²
soldátek -tka [sou̯datək tudi soldatək; drugi pomen sou̯datək in soldatək] m (ȃ)
1. star. vojaček: droben, mlad soldatek / igrati se s kositrnimi soldatki
2. nar. ciklama: prijeten vonj po soldatkih
// zvonček: kjer je sneg skopnel, so že kimali soldatki
SSKJ²
soldatéska -e ž (ẹ̑)
slabš. nedisciplinirana, brezobzirna vojska, zlasti sovražna: soldateska je morila svobodoljubno prebivalstvo in požigala; država je razpadla in prebivalstvo je bilo na milost in nemilost prepuščeno soldateski; nasilje fašistične, tuje soldateske / divja soldateska je po ulicah nadlegovala ženske divji vojaki
// vojska sploh: oblast je prevzela reakcionarna soldateska
SSKJ²
sôldek -dka [sou̯dək] m (ȏ)
ekspr. manjšalnica od sold: plačal je tista dva soldka in odšel / prislužil si je nekaj soldkov
SSKJ²
sôldnik -a [sou̯dnik] m (ȏ)
zastar. najemniški vojak: soldnik turjaškega grofa
SSKJ²
solecízem -zma m (ī)
knjiž. jezikovna napaka: ni rad pisal v latinščini, ker se je bal narediti kak solecizem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sólen -lna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sol:
a) solni skladi; solna zrna / solni rudnik; solna polja ob morju / solne poti poti, po katerih so nekoč prenašali sol z evropskih sredozemskih obal in iz rudnikov soli
b) rastline sprejemajo solne raztopine s koreninami / solna kislina vodna raztopina vodikovega klorida
SSKJ²
sòlétnik -a m (ȍ-ẹ̑)
knjiž. kdor je v razmerju do drugega rojen istega leta: vsako leto umre kak njegov soletnik
SSKJ²
sòléžen -žna -o prid. (ȍ-ẹ̄)
teh., navadno v zvezi soležni spoj spoj, pri katerem sta dva kosa pločevine položena drug ob drugega; sočelni spoj
SSKJ²
solfatára -e ž (ȃ)
geol. razpoka na pojemajočem vulkanu z uhajajočimi plini, zlasti žveplovimi: iz solfatare se kadi; solfatare in fumarole
SSKJ²
solfeggio -a [solfédžo] m (ẹ̑)
glasb. pevske vaje za izpopolnjevanje posluha, točno zadevanje tonov: obvladati solfeggio; učbenik solfeggia / profesor solfeggia
SSKJ²
solicitátor -ja m (ȃ)
nekdaj (administrativni) vodja odvetniške pisarne:
SSKJ²
solid gl. solidus
SSKJ²
solidáren -rna -o prid. (á ā) navadno v povedni rabi
1. ki podpira, odobrava ravnanje, mnenje koga: rudarji so bili solidarni s stavkajočimi; vsi niso bili solidarni z vodstvom upora / mati je bila solidarna s svojo hčerko
2. ki pomaga, je pripravljen pomagati, sodelovati: vedno smo solidarni z žrtvami naravnih nesreč; bodite solidarni, pomagajte jim
3. složen, med seboj povezan: prijatelja sta bila zmeraj solidarna; pozval jih je, naj ostanejo solidarni / interesi delavcev in podjetnikov niso solidarni enaki, skupni
♦ pravn. solidarni upnik upnik, ki ima pravico zahtevati od dolžnika izpolnitev celotne obveznosti, s tem pa obveznost preneha tudi nasproti drugim upnikom; solidarna obveznost obveznost, pri kateri več dolžnikov dolguje celotno plačilo, izpolnitev obveznosti upniku
    solidárno prisl.:
    solidarno z drugimi se boriti za izboljšanje delovnih razmer; vzajemno in solidarno zagotavljati možnosti za razvoj otrok; biti solidarno odgovoren za škodo
SSKJ²
solidarístičen -čna -o (í)
pridevnik od solidarizem: solidaristična načela
SSKJ²
solidarízem -zma m (ī)
1. soc. družbeni nazor, ki poudarja solidarnost med člani družbene skupnosti: širiti solidarizem; solidarizem in humanizem
2. publ. solidarnost: prepričati ljudi o potrebnosti sodelovanja in solidarizma
SSKJ²
solidarizírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
podpreti, odobriti ravnanje, mnenje koga: solidarizirati se z državami v razvoju v prizadevanjih za gospodarsko neodvisnost; solidarizirati se s pobudniki za mir v tem delu sveta / pisatelj se je solidariziral z junakom
// strinjati se, soglašati: solidarizirati se s sklepi konference, s stališčem komisije; ne solidarizirati se s skrajnostmi
● publ. del buržoazije se je solidariziral z okupatorji začel sodelovati
SSKJ²
solidárnost -i ž (á)
1. podpiranje, odobravanje ravnanja, mnenja koga: izraziti solidarnost z avtorjem prepovedane knjige; omahoval je pri solidarnosti s tovariši; stavkali so v znamenje solidarnosti z rudarji / solidarnost z akcijo Rdečega križa; dan solidarnosti z osvobodilnimi gibanji v svetu
2. pripravljenost za medsebojno pomoč, sodelovanje: razvijati in krepiti solidarnost med državami, narodi; publ. sodelovati z drugimi republikami v duhu socialistične solidarnosti; tovarištvo in solidarnost v klubu / načelo solidarnosti in vzajemnosti načelo, ki temelji na soodvisnosti posameznika od skupnosti in skupnosti od posameznika
// pomoč, sodelovanje: računali so na njegovo solidarnost / fond, sklad solidarnosti v katerega prispevajo člani kake skupnosti za skupne potrebe ali za pomoč, podporo sočlanom
3. zavest skupnosti, medsebojne povezanosti posameznikov zlasti v družbenem življenju: delavska, razredna, sosedska solidarnost; uresničevati mednarodno proletarsko solidarnost; imeti zelo razvit čut solidarnosti; socialistični humanizem in solidarnost
♦ soc. mehanska solidarnost pri kateri so posamezniki zaradi delitve dela odvisni drug od drugega; organska solidarnost solidarnost v primitivni družbi, pri kateri so posamezniki zaradi skupnega dela navezani drug na drugega
SSKJ²
solidárnosten -tna -o prid. (á)
nanašajoč se na solidarnost: odstop odbora je bil solidarnosten; pozvati prebivalstvo na solidarnostno akcijo; začeti s solidarnostno stavko / solidarnostna gradnja / solidarnostni sklad sklad, v katerega prispevajo člani kake skupnosti za skupne potrebe ali za pomoč, podporo sočlanom; solidarnostno stanovanje stanovanje, zgrajeno s sredstvi za solidarnostno gradnjo stanovanj / publ. solidarnostno prelivanje sredstev med enotami organizacije združenega dela
    solidárnostno prisl.:
    solidarnostno reševati probleme
SSKJ²
solíden -dna -o prid., solídnejši (í ī)
1. ki izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: soliden poslovni človek; soliden delavec; ta mojster ni soliden / bil je soliden pisec kmečkih povesti dober / soliden družinski oče
2. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: soliden človek, moški; to sta solidna zakonca; solidno dekle / solidna družina
// ki vsebuje, izraža take lastnosti: solidno vedenje; solidno govorjenje dostojno
3. ki ima zaželeno lastnost, kakovost zlasti glede materiala, izdelave v precejšnji meri: solidni čevlji; temelji hiše so solidni trdni; to je solidna stavba; solidno pohištvo; pren. solidni temelji za zakon, življenje; postaviti pouk na solidno osnovo
// ki po kvaliteti ustreza zahtevam, potrebam: prenočiti v solidnem hotelu; solidna trgovina / solidna pesniška zbirka / solidna igra moštva; solidna izdelava čevljev; solidna postrežba; ločiti solidno delo od površnega
// ki glede na možni razpon dosega precejšnjo pozitivno stopnjo: solidni dohodki; solidna plača / imeti solidno strokovno izobrazbo; pridobiti si solidno znanje
● publ. solidne cene zmerne, primerne; pog. ta fant je solidna firma nanj se lahko zaneseš; šalj. na avtobusu je navadno solidna gneča precejšnja; imeti solidne možnosti za razvoj precej ugodne; nositi solidne obleke obleke nevsiljive, neopazne barve, kroja
    solídno prisl.:
    solidno se oblačiti; delo je solidno opravil; v tej gostilni smo bili solidno postreženi; solidno zidana hiša
    solídni -a -o sam.:
    najsolidnejši so odšli z zabave že ob desetih; rad bi kupil kaj solidnega
SSKJ²
solídnež -a m (ȋ)
ekspr. soliden človek: bil je pošten, zmeren, pravi solidnež
SSKJ²
solídnost -i ž (í)
lastnost, značilnost solidnega: njegova solidnost v poslovanju je znana / solidnost stavbe / solidnost igre; prepričati se o solidnosti izdelave / občudovati solidnost njegovega znanja
● ekspr. bila ga je sama poštenost in solidnost bil je zelo pošten in soliden
SSKJ²
sólidus in sólid -lida m (ọ̑)
num. poznorimski ali bizantinski zlatnik: odštel mu je tisoč solidov
SSKJ²
solína -e ž (í)
nav. mn. kraj, prostor ob morju, urejen za pridobivanje soli iz morske vode: opuščene, urejene soline / sečoveljske soline
SSKJ²
solínar -ja m (ȋ)
kdor dela na solinah: solinarji so pospravili sol; solinarji in ribiči / sečoveljski solinarji
SSKJ²
solínarstvo -a s (ȋ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem soli na solinah: propadanje solinarstva v Istri; solinarstvo in ribištvo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
solínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na solino: solinsko območje / solinski delavci / solinska hiša
♦ med. solinsko blato usedlina v solinah za zdravilne blatne kopeli; zool. solinski rakec majhen morski rak, ki živi zlasti v solinah, Artemia salina
SSKJ²
solipsíst -a m (ȋ)
1. filoz. pristaš solipsizma: ta filozof je po nekaterih idejah solipsist
2. knjiž. sebičen, samoljuben človek: če tako misliš, si solipsist; individualist in solipsist
SSKJ²
solipsístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na solipsiste ali solipsizem: solipsistične ideje / pesnikove solipsistične blodnje / občutiti solipsistično zadovoljstvo
SSKJ²
solipsízem -zma m (ī)
1. filoz. nauk, da neizpodbitno, nedvomno obstaja samo zavest osebka, obstoj vsega predmetnega sveta pa s stališča spoznavne teorije ni dokazljiv: taka trditev vodi k solipsizmu; subjektivizem in solipsizem
2. knjiž. priznavanje, obravnavanje samo lastnih misli, čustev, problemov, ne pa tudi družbe, objektivnega sveta: očitati komu solipsizem; pesnikov solipsizem / umetnikov oblikovalni solipsizem / egocentrizem in solipsizem sebičnost, samoljubnost
SSKJ²
solíranje -a s (ȋ)
glagolnik od solirati: glasbeniki so prešli na soliranje: solist je zgrabil lok in potegnil pod kobilico, da je glasbilo zacvililo / v koaliciji se ne eni ne drugi ne počutijo dobro, a soliranje se nikomur ne izplača
SSKJ²
solírati -am nedov. (ȋ)
1. peti, igrati sam, ne hkrati z drugimi, ali tako, da so drugi le spremljava: pri prvih dveh skladbah je soliral harmonikar, pri drugih dveh saksofonist in pri zadnji vokalistka
// peti, igrati sam, ne skupaj z drugimi: frontman znane skupine že več let ustvarja izvirno glasbo in uspešno solira po svetovnih odrih
2. pog. delovati brez pomoči, upoštevanja drugih: če predsednik vlade nima prave avtoritete, to koalicijski partnerji hitro začutijo in začnejo solirati
SSKJ²
solíst -a m (ȋ)
kdor igra, poje, pleše sam, ne skupaj z drugimi: nastaviti novega solista; solist in zbor; nastopiti kot solist / baletni, operni solist; instrumentalni, vokalni solist / koncert za violino in orkester (solist David Ojstrah) / ta plezalec je znan solist pleza sam
♦ gled. lutkar solist lutkar, ki igra lutkovno igro sam, lahko tudi z več lutkami hkrati
SSKJ²
solístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na soliste: solistična in kolektivna igra; solistična vloga / solistični koncert; solistična glasba; solistično petje / solistično glasbilo / gledalce so posebno navdušile solistične točke
    solístično prisl.:
    nastopati solistično
SSKJ²
solístka -e ž (ȋ)
ženska, ki igra, poje, pleše sama, ne skupaj z drugimi: solistko je spremljal znani pianist; nastop solistke / baletna, operna, vokalna solistka
SSKJ²
solístovski -a -o prid. (ȋ)
zastar. solističen: nastopati v solistovski vlogi
SSKJ²
solíšče -a s (í)
nahajališče soli: kopati sol v solišču; solišča v Tuzli
SSKJ²
solitáren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. posamezen, osamljen: park s solitarnimi drevesi in drevesi v skupinah
SSKJ²
solíter1 -tra m (í)
1. bela snov, ki se nabira na vlažnem zidu: stene hleva so bile na več mestih pokrite s solitrom / zidni soliter
2. umetno gnojilo, ki vsebuje dušik, kem. nitratno gnojilo: gnojiti s solitrom
♦ agr. čilski soliter dušičnato umetno gnojilo; norveški soliter umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in kalcij; kem. soliter sol dušikove kisline; nitrat; kalijev soliter spojina kalija, dušika in kisika, ki se uporablja pri izdelavi smodnika
SSKJ²
solitêr2 -ja m (ȇ)
obrt. samostojno vdelan drag kamen, zlasti briljant: prstan s soliterjem
SSKJ²
solíti -ím nedov. (ī í)
1. delati slano: soliti krompir, juho, omako; jedi preveč solite; to pecivo se ne soli; pren. svoje pripovedovanje je solil z dovtipi
2. posipati, natirati s soljo, navadno zaradi konzerviranja: soliti čreva, kože; soliti meso, ribe
● pog. pozimi ceste pogosto solijo posipajo s soljo; ekspr. hoče mi soliti pamet vsiljevati svoje védenje, znanje; nar. šel je solit ovce pokladat jim sol; ekspr. pojdi se solit izraža nejevoljno, nestrpno odklanjanje, zavračanje; pog. hude jim je solil ostro, brez prizanašnja je govoril z njimi; ošteval jih je
♦ agr. soliti sir na suho, v slanici
    soljèn -êna -o:
    prodajati soljene in posušene ribe; soljena slanina; juha je že soljena; soljena čreva
SSKJ²
solítrast -a -o prid. (í)
pokrit s solitrom: bele solitraste stene
♦ kem. solitrasta kislina šibka kislina, ki se uporablja pri sintezi barvil
SSKJ²
solítrn -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na soliter: na vlažnih stenah se je nabirala solitrna skorja
♦ kem. solitrna kislina dušikova kislina
SSKJ²
soljênec -nca m (é)
podolgovato pecivo iz kvašenega testa, potreseno s soljo (in kumino): prodajati preste, rogljiče in soljence
SSKJ²
soljênje -a s (é)
glagolnik od soliti: soljenje juhe / soljenje in sušenje rib; konzerviranje živil s soljenjem; soljenje in prekajevanje
SSKJ²
sòljudjé -ljudí m mn., daj. sòljudém, tož. sòljudí, mest. sòljudéh, or. sòljudmí (ȍ-ẹ̑)
ljudje v razmerju do posamezne osebe, drugih ljudi: prizadevati krivice soljudem; odnos do soljudi / knjiž. zanima ga, kaj se dogaja med soljudmi med ljudmi; prim. sočlovek
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
solmizácija -e ž (á)
glasb. poimenovanje tonov z zlogi, navadno z do, re, mi, fa, sol, la, si (ti): začetki solmizacije
SSKJ²
solmizacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od solmizacija: solmizacijski zlog
SSKJ²
sôlnat -a -o prid. (ȏ)
ki vsebuje sol; slan: solnat vrelec / solnato močvirje / solnati skladi solni
● knjiž. od presenečenja se je spremenila v solnat steber je otrpnila, odrevenela
SSKJ²
solníca -e [sou̯nica tudi solnica] ž (í)
1. manjša posoda za sol: napolniti, podati solnico; lesena solnica; solnica in košarica za kruh
♦ lov. priprava v lovišču, v katero se daje sol za divjad
2. slanica: namakati v solnici / solnica iz solin
SSKJ²
solník -a [sou̯nik tudi solnik] m (í)
solnica: izdelovala je solnike in žlice
♦ lov. priprava v lovišču, v katero se daje sol za divjad
SSKJ²
solnják -a [sou̯njak tudi solnjak] m (á)
zastar. solnica: prinesti solnjak in žlice
SSKJ²
solnográški -a -o prid. (ȃ)
zastar. salzburški: solnograška nadškofija
♦ bot. solnograška smetlika rastlina s suličastimi listi in belimi cveti z vijolično zgornjo ustno, Euphrasia salisburgensis; gastr. solnograški žličniki na maslu pečeni za pest veliki žličniki iz rahle zmesi jajc, sladkorja, moke, ki se jedo vroči
SSKJ²
sólo1 -a m (ọ̑)
1. del skladbe, ki ga izvaja kdo sam, ne skupaj z drugimi: igrati, peti svoj solo zelo doživeto; instrumentalni, tenorski solo; solo za klavir, violino
// izvajanje, petje takega dela skladbe: pevčevi, trobentačevi soli so poslušalce navdušili / ekspr. poslušati slavčkov solo
2. glasb. solist ali solistka: kantata za sole, zbor in orkester
3. ples, ki ga pleše kdo sam, ne v zboru ali skupaj s kom drugim: baletka je dobro odplesala svoj solo / mladoporočenca sta zaplesala prvi solo
4. igr. igra s kartami, ki jo igra kdo sam proti drugim igralcem: igrati, izgubiti, napovedati solo
● šport. žarg. uspešen solo je zaključil z golom uspešno akcijo, ki jo je opravil sam
SSKJ²
sólo2 prisl. (ọ̑)
ne v zboru ali skupaj s kom drugim, sam: peti, plesati solo / pri kartah je ves večer samo dvakrat igral solo / to sem naredil kar solo; v prid. rabi: solo violina
SSKJ²
sólo... prvi del zloženk (ọ̑)
nanašajoč se na solo
a) s tujko v drugem delu: soloakcija; soloinstrument
b) z domačo besedo v drugem delu: soloplesalec in solo plesalec, solopevski
SSKJ²
sóloákcija -e ž (ọ̑-á)
šport. žarg. akcija, ki jo opravi kdo sam: zaključiti soloakcijo z golom
SSKJ²
sóloígra in sólo ígra -e ž (ọ̑-ȋ)
igr. igra s kartami, ki jo igra kdo sam proti drugim igralcem: napovedati soloigro
● igra znanega umetnika je bila preveč soloigra preveč je uveljavljal samega sebe in premalo upošteval igro soigralcev
SSKJ²
sólopétje in sólo pétje -a s (ọ̑-ẹ́)
solistično petje: ta umetnik je največje uspehe dosegel v solopetju / recitaciji je sledilo solopetje / študirati solopetje; profesor solopetja
SSKJ²
sólopévski -a -o prid. (ọ̑-ẹ́)
nanašajoč se na solopetje: solopevska točka / solopevski oddelek glasbene šole
SSKJ²
sóloplés in sólo plés -a m (ọ̑-ẹ̑)
ples, ki ga pleše kdo sam, ne v zboru ali skupaj s kom drugim: soloples baletke v drugem dejanju je bil izreden
SSKJ²
sóloplesálec in sólo plesálec -lca [soloplesau̯ca tudi soloplesalca] m (ọ̑-ȃ)
plesalec, ki pleše sam, ne v zboru ali s kom drugim: biti anžagiran kot soloplesalec
SSKJ²
sóloplesálka in sólo plesálka -e [soloplesau̯ka tudi soloplesalka] ž (ọ̑-ȃ)
plesalka, ki pleše sama, ne v zboru ali s kom drugim: nastopati kot soloplesalka
SSKJ²
sóloprodòr in sólo prodòr -ôra m (ọ̑-ȍ ọ̑-ó)
šport. žarg. prodor, ki ga opravi igralec sam, brez drugih igralcev: soloprodor je zaključil z golom
SSKJ²
sólospèv in sólospév in sólo spèv in sólo spév -éva m (ọ̑-ȅ ọ̑-ẹ́; ọ̑-ẹ̑)
glasb. samospev: zapeti solospev / zbirka solospevov
SSKJ²
sólotóčka in sólo tóčka -e ž (ọ̑-ọ̑)
solistična točka: zadnja solotočka je gledalce navdušila
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
solstícij -a m (í)
astron. čas, ko doseže Sonce najsevernejšo ali najjužnejšo lego na nebu; sončni obrat: ob solsticiju je dan najdaljši ali najkrajši / poletni okoli 21. junija, zimski solsticij okoli 21. decembra
SSKJ²
solúcija -e ž (ú)
publ. izhod, rešitev: najti, predlagati solucijo; enostranska, konkretna solucija; solucija ekonomskega položaja, problema / bloki niso srečna solucija za ureditev spornih vprašanj na svetu
♦ farm. zdravilna raztopina
SSKJ²
solúnec -nca m (ȗ)
solunski borec, solunski prostovoljec: solunec, nosilec več vojaških odlikovanj
SSKJ²
solúnski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na Solun: solunsko pristanišče / knjiž. solunska brata Ciril in Metod / Solunski zaliv
♦ zgod. solunski borci borci na solunski fronti; solunski dobrovoljci ali solunski prostovoljci jugoslovanski prostovoljci, ki so se borili leta 1916 na solunski fronti; solunska fronta fronta v prvi svetovni vojni, katere glavno zaledno oskrbovališče je bil Solun
SSKJ²
solvénten -tna -o prid. (ẹ̑)
sposoben poravnati svoje plačilne obveznosti, plačilno sposoben: solventen dolžnik, kupec; biti solventen; solventen in likviden
♦ kem. solventna ekstrakcija ekstrakcija raztopljene snovi s topilom, ki se z raztopino ne meša
SSKJ²
solvéntnost -i ž (ẹ̑)
sposobnost poravnati svoje plačilne obveznosti; plačilna sposobnost: solventnost dolžnika, podjetja
SSKJ²
sôlza -e tudi -é [sou̯za] ž (ó)
1. kapljica slane, prozorne tekočine, ki se izloča v očesni votlini v večji količini zlasti
a) ob veliki čustveni prizadetosti, žalosti, telesni bolečini: iz očesa ji je kanila solza; solze tečejo, ekspr. se usujejo po licih; ekspr. solze privrejo, se ulijejo iz oči; solze silijo, ekspr. stopijo v oči; brisati si solze; ko se je poslavljal, je imel solze v očeh; knjiž., ekspr. sočutje ji je izvabilo solze; jokati brez solz; ekspr. potoki solz; kot lešnik debele solze / ekspr. pekoče, vroče solze / knjiž. veliko solz je že prejokal / ekspr.: nasmejati se do solz; biti ganjen do solz zelo, močno
b) ob draženju očesa: ob rezanju čebule so ji tekle solze iz oči
// knjiž., ekspr. kar je podobno taki kapljici: kraljica je imela oblačilo posuto z briljantnimi solzami / s sveče so se začele cediti solze
// mn., ekspr. jok: težko prenašam solze; ni res, je trdila med solzami; to so bile solze jeze, sreče jok zaradi jeze, sreče; smeh in solze / spraviti koga v solze; našel sem jo vso v solzah jokajočo, objokano / nasmehniti se skozi solze jokati in se obenem nasmehniti
2. knjiž., ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina tekočine: kaniti v čaj solzo žganja / niti za solzo zdravila ni več
● ekspr. oblile, posilile so jo solze začela je jokati; ekspr. od žalosti so se ji posušile solze ne more več jokati; ekspr. še bodo tekle solze še bodo ljudje jokali, trpeli; ekspr. to ni vredno solz za to ni vredno jokati; ekspr. obrisati, otreti komu solze potolažiti ga; pomagati mu v nesreči; ekspr. kaj bi prelivali solze jokali, žalovali; ekspr. pretakati bridke, grenke solze zelo jokati; ekspr. njene oči plavajo v solzah so zelo solzne; ekspr. topiti se v solzah zelo jokati; ekspr. grob je močila z grenkimi solzami jokala je za umrlim; knjiž., ekspr. njihova zgodovina je pisana s solzami v njihovi zgodovini je bilo mnogo trpljenja, žalostnih dogodkov; ekspr. pretakati krokodilje ali krokodilove solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje; ekspr. to niso mačje solze to ni majhna, nepomembna stvar; ekspr. ta svet je dolina solz kraj trpljenja, težav; ekspr. zapustiti dolino solz umreti; studenec, čist kot solza zelo čist
♦ etn. solze svetega Lovrenca (zvezdni) utrinki, vidni okrog 10. avgusta
SSKJ²
solzàv -áva -o [sou̯zav-] prid. (ȁ á)
1. ki se (rad) solzi: imeti bolne, zmeraj solzave oči
2. jokav: siten in solzav otrok / govoriti s solzavim glasom
3. ekspr. pretirano čustven, ganljiv: solzava vsebina filma; ta pesem je zelo solzava; osladno solzav / solzava čustva
    solzávo prisl.:
    solzavo govoriti; solzavo čustvena povest
SSKJ²
solzávec -vca [sou̯zavəc] m (ȃ)
knjiž., ekspr. pretirano čustven človek: nič ne bo storil, ker ni odločen človek, ampak solzavec
SSKJ²
solzávka -e [sou̯zau̯ka] ž (ȃ)
publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo ganljivo vsebino: brati detektivke in ljubezenske solzavke
SSKJ²
solzávost -i [sou̯zavost] ž (á)
1. dejstvo, da je kaj solzavo: solzavost oči
2. ekspr. pretirana čustvenost: očitati komu solzavost; govoriti brez solzavosti / solzavost pesmi
SSKJ²
sôlzen tudi solzán sôlzna -o tudi -ó [sou̯zən; sou̯zan] prid. (ó ȃ ó)
1. nanašajoč se na solzo: solzne sestavine / solzna tekočina / solzen obraz; brisati si solzne oči / solzna se je poslovila; solzen od veselja; biti solzen zaradi močnega vetra
♦ anat. solzni mešiček razširjeni del solznega izvodila ob nosu; solzna žleza; solzna izvodila; solzno jezerce jamica ob nosnem delu očesa
2. ki izraža čustveno prizadetost, žalost kot pri joku: odgovoriti s solznim glasom
● pesn. solzni biseri na trepalnicah solze; šalj. film je deloval zlasti na solzne mešičke ob gledanju filma so ljudje jokali od ganjenosti; šalj. saj to je pravi solzni potop jok z mnogo solz; ekspr. ta svet je solzna dolina kraj trpljenja, težav; ekspr. že pred letom dni je zapustil solzno dolino je umrl; knjiž. poslušali so s solzno mislijo v srcu žalostni
SSKJ²
solzênje -a [sou̯zenje] s (é)
glagolnik od solzeti ali solziti se: ta plin povzroča solzenje; solzenje oči / njeno solzenje in stokanje ga je spravilo v še večjo jezo / pomladansko solzenje trt
SSKJ²
solzéti -ím [sou̯zeti] nedov. (ẹ́ í)
1. ekspr. v majhnih količinah, kapljicah teči: smola je solzela po deblu; sokrvica solzi iz rane
2. star. rositi se: kamniti stebri so solzeli in kovina se je potila
● zastar. marsikatero oko je solzelo marsikdo je jokal
SSKJ²
solzíca1 -e [sou̯zica] ž (í)
1. nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica: nabirati solzice; šopek solzic
2. mn., v zvezi marijine solzice trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, bot. migalica
SSKJ²
solzíca2 in sôlzica -e [sou̯zica] ž (í; ó)
manjšalnica od solza: dve drobni solzici sta ji zdrsnili po licu / ekspr. pretakati bridke solzice / solzice dežja na steklu
SSKJ²
solzílen -lna -o [sou̯zilən] prid. (ȋ)
voj. ki povzroča solzenje: policija je demonstrante razgnala s solzilnim plinom / solzilne bombe
SSKJ²
solzílo -a [sou̯zilo] s (í)
nav. mn., anat. solzna žleza s solznimi izvodili:
SSKJ²
solzíti se -ím se [sou̯ziti se] nedov. (ī í)
1. izločati solze: zaradi dima se oči solzijo; desno oko se mi solzi / v mrazu in vetru se človek solzi; solziti se od smeha
// ekspr. jokati: ihtela je in se solzila; če ga le grdo pogledaš, se začne solziti / kaj bi se solzili za starimi časi žalovali, tožili / oj duše plemenite, nikar za mano ne solzite (S. Gregorčič)
2. ekspr. cediti se: v peči so se solzila mokra drva
3. ekspr. rositi se: steklo, stena se solzi
● ekspr. na mizi se je solzila sveča po goreči sveči je kapljalo, teklo; ekspr. ledene sveče se solzijo na soncu od tajajočih se ledenih sveč kaplja, teče; ekspr. ko je to poslušala, se ji je oko solzilo je jokala
♦ agr. trta se solzi na obrezanih mestih izloča sok
    solzíti ekspr.
    cediti se: smola je solzila po deblu; sokrvica je solzila iz rane; brezoseb. iz bule več ne teče, le solzi
    solzèč se -éča -e:
    solzeč se od smeha, mu je odgovoril; solzeče se trte; vnete in solzeče se oči
SSKJ²
solzív -a -o [sou̯ziv-] prid. (ī í)
ki se (rad) solzi: imeti vnete, solzive oči
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
solzívec -vca [sou̯zivəc] m (ȋ)
voj. bojni plin, ki povzroča solzenje: s solzivcem razganjati demonstrante; bombe, napolnjene s solzivcem
SSKJ²
solzívka -e [sou̯ziu̯ka] ž (ȋ)
publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo ganljivo vsebino: rada je brala solzivke
● publ. muzikanti so igrali vesele poskočnice in otožne solzivke zelo čustvene skladbe
SSKJ²
solzljív -a -o [sou̯zljiv-] prid. (ī í)
1. ki se (rad) solzi: suha ženska z majhnimi, solzljivimi očmi
2. jokav: sestra je zelo solzljiva / solzljiv glas
SSKJ²
sôlznica -e [sou̯znica] ž (ȏ)
anat. solzna žleza: solznice stalno vlažijo oči / žleza solznica
♦ anat. parna kost nosu pri očesni votlini s solzovodom; arheol. posodica za shranjevanje dišav
SSKJ²
sôlznik -a [sou̯znik] m (ȏ)
knjiž. solzni mešiček:
SSKJ²
solznodolínski -a -o [sou̯znodolinski] prid. (ȋ)
knjiž., ekspr. nanašajoč se na prikazovanje sveta kot kraja trpljenja, težav: Stritarjeve solznodolinske pesmi / solznodolinsko vzdihovanje
SSKJ²
solznodolínstvo -a [sou̯znodolinstvo] s (ȋ) knjiž., ekspr.
1. pojmovanje, prikazovanje sveta kot kraja trpljenja, težav: očitati Stritarju solznodolinstvo / tako govorjenje, pisanje je solznodolinstvo
2. lastnost, značilnost solznodolinskega: solznodolinstvo nazora
SSKJ²
solzovòd -óda [sou̯zovod-] m (ȍ ọ́)
anat. kanal, po katerem odtekajo solze v nosno votlino: vnetje oči zaradi zamašenega solzovoda
SSKJ²
sòm sôma m (ȍ ó)
velika sladkovodna roparska riba z dolgimi brki: ulovil je velikega soma
♦ zool. somi morske ali sladkovodne ribe brez lusk in z daljšimi ali krajšimi brki, Siluridae; mačji som do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami; morska mačka; pasji som do dveh metrov dolga morska riba z zelo podaljšanim gobcem in močno repno plavutjo, Galeus canis
SSKJ²
somán -a m (ȃ)
kem. počasi hlapljiv tekoč bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem: sarin in soman
SSKJ²
sòmaševánje -a s (ȍ-ȃ)
glagolnik od somaševati: somaševanje je vodil nadškof
SSKJ²
sòmaševáti -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ)
rel. skupno maševati: somaševali so škof in več duhovnikov / s papežem so somaševali novi kardinali
SSKJ²
somátičen -čna -o prid. (á)
med. telesen: somatične značilnosti; somatičen in psihičen
SSKJ²
somatologíja -e ž (ȋ)
veda o človeškem telesu: somatologija z anatomijo in fiziologijo; strokovnjak za somatologijo / predavati, somatologijo / pog. kupiti somatologijo učbenik somatologije
SSKJ²
somátski -a -o prid. (ȃ)
med. telesen: somatske značilnosti / somatska zrelost / somatske in psihične bolezni
SSKJ²
sombrêro -a m (ȇ)
zlasti v latinskoameriškem okolju klobuk z zelo širokimi krajevci: nositi sombrero; jezdec s sombrerom
SSKJ²
someglíca -e [soməglica] ž (í)
knjiž. meglica: nad poljem se je dvigala someglica
SSKJ²
someljé -êja in sommelier -ja [someljé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
strokovnjak za izbiro vina k določeni hrani, svetovanje in streženje gostom: someljeji so predstavili domača vina; priznani, uveljavljeni italijanski, slovenski someljeji; združenje someljejev; vinogradniki, enologi in someljeji / diplomirani, šolani somelje
SSKJ²
someljêjka in sommelierka -e [someljêjka] ž (ȇ)
strokovnjakinja za izbiro vina k določeni hrani, svetovanje in streženje gostom: someljejka je predlagala nekaj odličnih vin
SSKJ²
someljêjski in sommelierski -a -o [someljêjski] prid. (ȇ)
nanašajoč se na someljeje ali someljejstvo: izšolal se je za gostinskega tehnika in opravil someljejski tečaj prve stopnje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
someljêjstvo in sommelierstvo -a [someljêjstvo] s (ȇ)
dejavnost someljejev: ob službi je njen največji konjiček someljejstvo
SSKJ²
sòméntor -ja m (ȍ-ẹ́)
kdor skupaj z mentorjem z nasveti, pojasnili usmerja, vodi učenca ali študenta: bil je somentor dijaku pri izvedbi raziskovalne naloge; somentor na doktorskem študiju / mentor in somentor
SSKJ²
sòméntorica -e ž (ȍ-ẹ́)
ženska, ki skupaj z mentorjem z nasveti, pojasnili usmerja, vodi učenca ali študenta: somentorica pri diplomskem delu, magisteriju / mentor in somentorica
SSKJ²
soméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
ki ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: someren trg; ta okrasni lik je someren; obraz je someren
// razvrščen v prostoru tako, da ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: zdaj so ploščice na igralni deski somerne / leva roka je somerna z desno
● knjiž. hoditi, tolči v somernem ritmu v enakomernem; knjiž. za ta prekršek je bila kazen somerna sorazmerna
♦ bot. dvobočno somerni cvet cvet, ki se lahko z dvema ravninama razdeli na dva enaka dela; geom. osno, ravninsko, središčno someren glede na os, ravnino, središče; zool. somerna repna plavut; dvobočno somerna žival žival, ki ima enako levo in desno polovico
    somérno prisl.:
    biti somerno raščen; somerno razvrščene gredice
SSKJ²
somérje -a s (ẹ̑)
knjiž. somernost: somerje telesa / somerje je bilo s tem malo porušeno
● knjiž. slišnost zvoka je v somerju z oddaljenostjo v sorazmerju
SSKJ²
somérnica -e ž (ẹ̑)
geom. premica, glede na katero sta geometrijski tvorbi ali dela geometrijske tvorbe simetrična; simetrala: somernica daljice, kota, krivulje; somernica dveh likov
SSKJ²
somernína -e ž (ī)
min. umišljena ravnina, ki deli telo v dve simetrični polovici; simetrijska ravnina: vodoravna somernina
♦ bot. somernina cveta
SSKJ²
somérnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost somernega: somernost telesa / imeti smisel za somernost
♦ biol. zvezdasta somernost glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta rastline; geom. ravninska somernost glede na ravnino; min. somernost kristalov
SSKJ²
somérnosten -tna -o (ẹ́)
pridevnik od somernost: somernostni elementi
SSKJ²
sòméstje -a s (ȍ-ẹ̑)
velika naselbinska enota, ki nastane s širitvijo in združevanjem več krajev in mest: povezovati se, zraščati se v somestje; oblikovanje, razvoj somestja / spajanje mest v somestja
SSKJ²
sòmeščàn in sòmeščán -ána m (ȍ-ȁ ȍ-á; ȍ-ȃ)
kdor je v razmerju do drugega meščan istega mesta: nagovoriti someščane; bili so ponosni na slavnega someščana
SSKJ²
sòmeščánka -e ž (ȍ-ȃ)
ženska, ki je v razmerju do drugega meščanka istega mesta: zmagala je njihova someščanka
SSKJ²
somíca tudi sômica -e ž (í; ó)
samica soma: som in somica
SSKJ²
somìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od som: mladi somiči
♦ zool. ameriški somič manjša, somu podobna sladkovodna riba, Ictalurus nebulosus
SSKJ²
somíšljenec -nca m (ȋ)
somišljenik: posvetovati se s somišljenci
SSKJ²
somíšljenica -e ž (ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki ima enake, iste nazore, enako, isto prepričanje kot kdo drug: politična somišljenica; sodelovanje s somišljeniki in somišljenicami / država bo s somišljenicami skušala uveljaviti predloge sprememb
SSKJ²
somíšljenik -a m (ȋ)
kdor ima enake, iste nazore, enako, isto prepričanje kot kdo drug: biti v stiku s somišljeniki; srečati v zaporu politične somišljenike / pridobival si je somišljenike privržence
SSKJ²
somíšljeništvo -a s (ȋ)
dejstvo, da je kdo somišljenik: družilo ju je prijateljstvo in somišljeništvo; obdolžili so ga somišljeništva s svobodomisleci
SSKJ²
somíznik -a m (ȋ)
knjiž. tovariš pri mizi: pogovarjati se s somizniki
SSKJ²
sommelier ipd. gl. somelje ipd.
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
somnambúlen -lna -o prid. (ȗ)
med. ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal; mesečen: somnambulen človek; hodil je kot somnambulen / somnambulno stanje
● knjiž., ekspr. somnambulna ljubezen sanjska, nestvarna
SSKJ²
somnambulíst -a m (ȋ)
med. kdor ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal; mesečnik: zdraviti somnambulista; kot otrok je bil somnambulist
● knjiž., ekspr. trdil je, da so pesniki somnambulisti sanjači, zanesenjaki
SSKJ²
somnambulízem -zma m (ī)
med. stanje človeka, ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal; mesečnost: proučevati somnambulizem; hipnoza in somnambulizem / zdraviti somnambulizem
SSKJ²
somóren -rna -o prid. (ọ̄)
zastar. mračen: somorna dvorana / bleda, somorna svetloba / kaj si tako somoren / somorne misli / somorna okolica pusta, puščobna
    somórno prisl.:
    somorno molčati
SSKJ²
somorníca tudi somórnica -e ž (í; ọ̑)
geol. voda, ki je mešanica morske in sladke vode: te živali živijo zlasti v somornici; somornica ob izlivu rek
SSKJ²
sômovka -e ž (ó)
samica soma: somovka je odložila ikre
SSKJ²
somráčen in sómračen -čna -o prid. (ā; ọ̄)
knjiž. polmračen: somračni hodniki; somračna ječa / jutro je bilo še somračno / somračna svetloba, zarja
    somráčno in sómračno prisl., v povedni rabi:
    v hiši je bilo somračno
SSKJ²
somráčje in sómračje -a s (ȃ; ọ̄)
knjiž. polmrak: somračje nad pokrajino; svetloba in somračje / v somračju je videl temne postave / somračje v dušah žalost, potrtost
SSKJ²
somráčnica in sómračnica -e ž (ȃ; ọ̄)
nar. vešča: Njegove prestrašene oči so obletavale razred kakor somračnica (I. Koprivec)
SSKJ²
somráčnik in sómračnik -a m (ȃ; ọ̄)
nav. mn., zool. nočni metulji z močnim telesom in ozkimi, dolgimi prednjimi krili, Sphingidae: pedici in somračniki
SSKJ²
somráčnost in sómračnost -i ž (ā; ọ̄)
knjiž. lastnost, značilnost somračnega: somračnost grape
SSKJ²
somrák in sómrak -a m (ȃ; ọ̄)
knjiž. polmrak: bil je že somrak, ko se je vračal / večerni somrak / somrak starinskih dvoran; pren. posvetiti v somrak preteklosti
● knjiž. v dušo se mu zgrinja somrak postaja žalosten, potrt; knjiž. živeti v somraku v razmerah, ko se ovira, preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje
♦ bot. navadni somrak zdravilna dlakava rastlina z jajčastimi listi in belimi cveti; navadna črna meta
SSKJ²
són -a m (ọ̑)
fiz. enota za merjenje glasnosti, preračunana iz fona: meriti v sonih; foni in soni
SSKJ²
sonánt -a m (ā)
jezikosl. zveneči soglasnik, ki ne zahteva pred seboj po zvenečnosti enakega soglasnika; zvočnik: variante sonantov
SSKJ²
sónar tudi sonár -ja m (ọ̑; ā)
navt. priprava za merjenje vodne globine in za odkrivanje predmetov pod vodo v vseh smereh z ultrazvokom: iskati podmornice s sonarji; opremiti ladjo s sonarjem; ribolov s sonarjem
SSKJ²
sònaráven -vna -o prid. (ȍ-á)
ki poteka vzajemno, skladno, povezano z zakoni narave: spodbujanje sonaravne pridelave hrane; sonaravna reja domačih živali; sonaravno gospodarjenje, kmetovanje / sonaravni turizem; sonaravna arhitektura; sonaravno bivanje, življenje / sonaravni razvoj trajnostni razvoj
SSKJ²
sònarávnost -i ž (ȍ-á)
lastnost, značilnost sonaravnega: skrbeti za sonaravnost gozdarstva; usmerjati pridelavo v sonaravnost; sonaravnost v gospodarstvu; koncept, načelo sonaravnosti
SSKJ²
sònarodnják -a m (ȍ-á)
kdor je v razmerju do drugega iste narodnosti; rojak: spodbujati sonarodnjake; življenje sonarodnjakov na tujem
SSKJ²
sónarski tudi sonárski -a -o prid. (ọ̑; ā)
nanašajoč se na sonar: sonarski signali / sonarske boje
SSKJ²
sonáta -e ž (ȃ)
glasb. instrumentalna skladba z več stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni obliki: igrati sonato / klavirska, violinska sonata; sonata za klavir in flavto
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sonáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sonato: sonatne značilnosti / prirediti sonatni večer / sonatna oblika oblika instrumentalnega stavka, ki je sestavljen iz treh delov, temelječih na dveh kontrastnih temah; večstavčna skladba v sonatni obliki v obliki, značilni za sonato
SSKJ²
sonatína -e ž (ȋ)
glasb. krajša in tehnično lažja sonata: igrati sonatino / sonatina za klavir in violino
SSKJ²
sónce -a s (ọ̑)
1. nebesno telo, okoli katerega krožijo zemlja in drugi planeti našega zvezdnega sestava: zemlja kroži okoli sonca; mrk sonca; površina sonca; oddaljenost zemlje od sonca / v astronomiji Sonce in Luna
// to nebesno telo, kot se vidi z zemlje: sonce je visoko na nebu; sonce se blešči, sije, sveti; danes sonce greje, pripeka, žge; sonce gre za goro; pog. sonce gre dol zahaja, gor vzhaja; ekspr. sonce se je nagnilo h goram; nevihta je minila in posijalo je sonce; oblak je zakril sonce; gledati v sonce; rastlina se obrača za soncem; bledo, svetlo, pesn. rumeno sonce; ekspr. krvavo, zlato sonce; pekoče, toplo, vroče, žareče, žgoče sonce; navidezna pot sonca; svetloba, žarki sonca; sveti se kot sonce; kot sonce čist značaj; lepa kot sonce; to je jasno kot sonce popolnoma / morda bo jutri sonce sončno; pozimi je malo sonca sončnega vremena; po soncu je ura pet glede na njegov položaj na nebu; dan brez sonca ko sonce ni vidno / ekspr.: sonce gleda z neba, se vozi po nebu; sonce se poslavlja, se smeje / pri označevanju časovnosti: vstal sem zgodaj in do sonca sem bil že daleč do sončnega vzhoda; star. še za sonca je prišel domov pred sončnim zahodom; vstajati pred soncem pred vzhodom, s soncem ob vzhodu sonca / ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska
2. svetloba, žarki, prihajajoči neposredno od tega nebesnega telesa: občudovati sonce na vodni gladini; knjiž., ekspr. sonce lije skozi okno; ekspr. cesta, hiša je vsa v soncu; okna se lesketajo, svetijo v soncu; ekspr. slapovi sonca; biti obsijan, obžarjen od sonca / pogledati predmet proti soncu tako, da sončna svetloba pada nanj in ga presvetljuje; očala za sonce sončna očala / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: stopiti iz veže na sonce; njive ležijo na soncu; ob soncu je mesto lepo
// toplota, prihajajoča neposredno od tega nebesnega telesa: sonce ga greje v hrbet; sonce je posušilo roso; sonce mu škodi, ga utruja; pokrivalo ga je varovalo pred soncem; od sonca razgret kamen; na soncu posušene gobe / pri označevanju krajevnosti: greti se, ekspr. peči se na soncu; ne hodi po soncu; ekspr. kam greš v tem soncu
// svetloba in toplota, prihajajoča neposredno od tega nebesnega telesa: uživati sonce; pomanjkanje sonca; les, počrnel od sonca in dežja; biti zagorel od sonca; ekspr. nastavljati obraz soncu / jutranje, opoldansko sonce; majsko, jesensko, zimsko sonce / južno sonce
3. nebesno telo, središče drugih zvezdnih sestavov: okoli sonc krožijo drugi planeti; sonca v vesolju
4. vznes. sreča, veselje: srce si želi sonca / v njenih očeh je bilo sonce / to so otroci sonca veseli, srečni ljudje
5. ekspr., navadno v povedni rabi, s prilastkom kdor ima pozitivno lastnost, kot jo izraža prilastek, v zelo veliki meri: dekle je sonce lepote; bil je sonce pravice
6. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zasijalo je sonce svobode; sonce sreče je zatonilo; sonce upanja
7. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pod soncem poudarja trditev: ni ga človeka pod soncem, ki bi to zmogel; v tistem trenutku sem bil najsrečnejši človek pod soncem; ti si največji lenuh pod soncem; nič pod soncem ga ne zanima; ni mu enakega pod (božjim) soncem
8. v zvezi višinsko sonce svetilka z živosrebrovo žarnico iz kremenovega stekla, ki prepušča ultravijolične žarke, elektr. kremenova svetilka: kupiti višinsko sonce; obsevati se z višinskim soncem
● ekspr. on je sonce, okoli katerega se vse vrti vpliven, mogočen človek; ekspr. ni vreden, da ga sonce obseva slab, ničvreden je; ekspr. v njegovo sobo sonce nikoli ne posije njegova soba je obrnjena od sonca; njegova soba je mračna, temačna; pog. sonce se me je hitro prijelo hitro sem ogorel; ekspr. zmeraj ti ne bo sijalo sonce zmeraj ne boš srečen; ekspr. jaz sem tam doma, kjer sonce vzhaja na vzhodu; ekspr. končno je vzšlo sonce tudi za nas smo tudi mi srečni; ekspr. ne bom več gledal sonca umrl bom; ekspr. tri leta nisem videl sonca sem bil v zaporu; ekspr. rad bi še gledal sonce živel; pog. pojdi mi s sonca umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš sončno svetlobo; knjiž. jeseni gredo lastovke za soncem na jug; ekspr. fantovsko sonce luna; vznes. živeti pod svobodnim soncem v svobodni deželi; publ. sonce rimske države je takrat že zahajalo država je slabela, ni bila več mogočna; vznes. Prešeren, sonce naše literature najpomembnejši pesnik; vznes. sin je bil sonce njenega življenja imela ga je zelo rada; ekspr. tudi on bi rad dobil svoj prostor na soncu primerno, ugodno mesto, položaj v življenju, med ljudmi; ekspr. nič lažjega pod soncem to je zelo lahko narediti, opraviti; nič (ni) novega pod soncem na svetu; star. deset sonc je že od takrat let; ekspr. tako te bom, da boš devet sonc, tri sonca videl močno te bom udaril po glavi; ekspr. slika je polna sonca naslikana s svetlimi, rumenkastimi barvami; preg. za dežjem sonce sije težkim, hudim časom sledijo boljši
♦ astron. Sonce je v Strelcu; Sonce stopi v znamenje Strelca; Mars je v konjunkciji s Soncem; geogr. polnočno sonce pojav, da sonce na polarnem območju poleti tudi opolnoči ostane nad obzorjem
SSKJ²
sónčarica -e ž (ọ̑)
bolezen zaradi premočnega delovanja sončnih žarkov na nepokrito glavo in gol tilnik: pojdi v senco, da te ne zadene sončarica; dobiti sončarico; znaki sončarice
SSKJ²
sončáva -e ž (ȃ)
knjiž. sončna svetloba, sončni sij: zaslanjati si oči pred sončavo; slabotna sončava; ekspr. slap sončave; vas v poletni sončavi
SSKJ²
sónčece -a [sončəce] s (ọ̑)
ekspr. manjšalnica od sonce: sončece že zahaja; zlato sončece; regratovi cvetovi so bili kot majhna sončeca / ti si moje sončece
♦ bot. rastlina z golimi ali dlakavimi listi in rumenimi cveti v socvetjih, Helianthemum
SSKJ²
sónček -čka m (ọ̑)
ekspr. manjšalnica od sonce: poglej, sonček sije / greti se na sončku / ti si moj sonček
SSKJ²
sónčen -čna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na sonce: sončno jedro / sončni žarki; sončna svetloba, toplota / sončni mrk; sončni vzhod, zahod / sončna energija / sončen dan; število sončnih ur v letu; sončno vreme / ustavili so se na sončni jasi; sončno pobočje / njiva ima sončno lego je obrnjena, usmerjena proti soncu; sončno stanovanje / sončni jug / vera v sončnega boga; sončni simboli / sončna kopel; sončne opekline; sončna slepota / sončna očala očala s temno obarvanimi stekli, ki varujejo oči pred ultravijoličnimi žarki; sončna ura ura, ki kaže čas s senco palice, nameščene pravokotno na številčnico / sončni kolektor ali sončni zbiralnik naprava, navadno na strehi, ki izkorišča sončno svetlobo za segrevanje vode ali zraka; sončna peč naprava, ki izkorišča sončno svetlobo za segrevanje snovi zlasti do visokih temperatur / ekspr. sončna krogla sonce; pren., ekspr. sončne višine slave
2. ekspr. za človeka zelo prijeten: sončni dnevi mladosti; to so njeni najbolj sončni doživljaji; sončne sanje / svetle, sončne barve
// ki vsebuje, izraža kaj lepega, dobrega, ugodnega: sončna prihodnost; njegovo otroštvo je bilo sončno / ima sončen dom / sončna pesem; stvari so se jim nenadoma zazdele bolj sončne / vse ima svojo sončno in senčno stran
// ki vsebuje, izraža veliko veselje, srečo: sončen nasmeh; sončno razpoloženje / sončen obraz / sončni toni
// z oslabljenim pomenom ki poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: sončni optimizem; sončna sreča; poln sončnega veselja
● Sončni kralj Ludvik XIV.; ekspr. zdrobiti koga v sončni prah uničiti ga, onemogočiti ga; ekspr. jezen je nanj, da bi ga zmlel v sončni prah zelo; publ. sončni vlak vlak za organizirani izlet težjih invalidov; star. sončna roža sončnica; pog., šalj. lahko se pritožiš na sončno upravo nikamor se ne moreš pritožiti; pog., šalj. zaposlen je pri sončni upravi nikjer; sploh ni zaposlen; ekspr. zmeraj je vedra in sončna zelo dobro razpoložena
♦ astron. sončni ciklus ali sončni krog doba osemindvajsetih let, po kateri se ponovijo isti dnevi tedna na isti datum v mesecu; sončni čas po Soncu merjeno trajanje; poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; zimski sončni obrat čas okoli 21. decembra, ko doseže Sonce najjužnejšo lego na nebu; sončni sistem Sonce in nebesna telesa, ki krožijo okoli njega; sončni veter stalni tok naelektrenih delcev, ki jih oddaja Sonce; sončne bakle svetle tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi povečanega sevanja; sončna erupcija kratkotrajen svetlobni pojav v kromosferi, nastal zaradi zvečanega sevanja; sončne pege temne tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi zmanjšanega sevanja; sončno leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja; fiz. sončni spekter; sončna celica silicijeva ploščica, ki deluje kot električni generator, če pada nanjo sončna svetloba; fot. sončna zaslonka cevi podoben nastavek, ki se pritrdi na objektiv, da direktna svetloba ne pade naravnost nanj; meteor. sončni dvor ali sončni halo svetel kolobar okrog sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju; obl. sončni plise drobne, v obliki žarkov razporejene gube, navadno na tanjšem blagu; zool. sončni ostriž sladkovodna riba pisanih barv, živeča v Blejskem jezeru, Lepomis gibbosus
    sónčno prisl.:
    sončno se nasmehniti; sončno rumen cvet; sončno svetla poezija; sončno jasna dejstva / v povedni rabi bilo je sončno in toplo
SSKJ²
sónčenje -a s (ọ́)
glagolnik od sončiti: zmerno sončenje obraza / sončenje in kopanje na prostem; najti primeren prostor za sončenje / krema za sončenje
SSKJ²
sónčev -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sonce 1: sončeva notranjost, površina / sončev mrk
SSKJ²
sončíšče -a s (í)
knjiž. urejen prostor za sončenje: bazen in sončišče
SSKJ²
sónčiti -im nedov. (ọ́ ọ̑)
izpostavljati telo, del telesa delovanju sončnih žarkov: sončiti dojenčka; sončiti bolno nogo; fantje plavajo in se sončijo; sončiti se na terasi, ob reki / na skali se sonči kuščar
    sónčiti se ekspr.
    1. biti, nahajati se kje obsijan s soncem: na pobočju se sonči vas
    2. v zvezi z v biti v veliki meri deležen naklonjenosti koga: sončiti se v ljubezni staršev; sončil se je v njegovi milosti
    ●     ekspr. sončil se je v očetovi slavi tudi on je bil deležen očetove slave; ekspr. sončiti se v svoji slavi biti slaven in čutiti v tem zadovoljstvo
SSKJ²
sónčnat -a -o prid. (ọ̑)
star. sončen: sončnati griči
SSKJ²
sónčnica -e ž (ọ̑)
visoka kulturna rastlina z velikim, okroglim, rumeno rjavim socvetjem, ki se goji zlasti za pridobivanje olja: pleti, sejati sončnice; glave sončnic; semena sončnic; spravilo sončnic; obrača se proti soncu kot sončnica / luščiti sončnice semena sončnic
♦ agr. gomoljasta sončnica krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji; topinambur; vrtn. okrasna sončnica; zool. sončnice enocelične živali z okroglo celico in panožicami v obliki žarkov, Heliozoa
SSKJ²
sónčničen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sončnico: sončnično seme, steblo / sončnične tropine; sončnična jedrca; sončnično olje olje iz sončničnih semen
SSKJ²
sónčnik -a m (ọ̑)
1. priprava z ročajem in zložljivo streho za zaščito pred soncem: odpreti sončnik; čipkast, rožast sončnik / pisani sončniki na plaži, živilskem trgu senčniki
2. nar. veter, ki piha iz smeri, v kateri je sonce: zapihal je sončnik
SSKJ²
sónčnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost sončnega: sončnost vinogradov / zaradi sončnosti je ta otok zelo priljubljen / ekspr. sončnost značaja
SSKJ²
sónda -e ž (ọ̑)
1. priprava za merjenje, raziskovanje težko dostopnih, nedostopnih mest, območij: sonde se uporabljajo pri raziskovanju morskega dna, ozračja, vesolja / izstreliti sondo na luno, planet; jemati vzorce snovi s sondo / sonda pošilja podatke / merilna, meteorološka, vesoljska sonda; ultrazvočna sonda
2. med. paličica, cevka, ki se uporablja pri preiskovanju ali zdravljenju telesnih votlin, ran: potisniti sondo v želodec, žilo; s sondo izčrpati prebavni sok; ugotoviti globino rane s sondo; gumijasta, plastična sonda / maternična, želodčna sonda / medicinska sonda
// cevka, ki se potisne v želodec, da se bolnik po njej hrani: hraniti koga po sondi
3. vrtina, luknja v gradbeni element, tla, da se ugotovi stanje, lastnosti, sestava: narediti sonde v nosilne zidove gradu / izvrtati več tisoč metrov globoko sondo / naftne sonde
// arheol. izkop za ugotovitev najdišča: sonda je potrdila predvidevanja / arheološka sonda
● publ. umetnikove sonde na področju človeške duševnosti posamezne raziskave, razčlenitve
♦ alp. sonda dolga, sestavljiva palica za iskanje koga v plazu; elektr. potencialna sonda za merjenje električnega potenciala; voj. sonda naprava, ki opozarja na mine, radioaktivno sevanje
SSKJ²
sondáža -e ž (ȃ)
glagolnik od sondirati: dobiti podatke z merjenjem in s sondažo; sondaža tal / sondaža tržišča / raziskovati zidove s sondažami
SSKJ²
sondážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sondažo: sondažne naprave, priprave / sondažne raziskave zemljišča / sondažni podatki
♦ geol. sondažni jašek jašek, ki se izkoplje za raziskovanje zgradbe in sestave kamnin; sondažno vrtanje; meteor. sondažni baloni baloni za sondiranje ozračja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sónden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sondo: sondna naprava
♦ geod. sondno grezilo priprava iz vrvi z merilom in kovinske uteži za merjenje vodnih globin
SSKJ²
sondíranje -a s (ȋ)
glagolnik od sondirati:
a) s sondiranjem ugotavljati toploto vode na jezerskem dnu; sondiranje zemljišča; sondiranje z najmodernejšimi napravami / sondiranje rane, želodca
b) sondiranje tržišča; po nekaj mesecih sondiranja so diplomati ugotovili, da za sporazum dobro kaže / psihološka, statistična sondiranja; sondiranje javnega mnenja
♦ geol. seizmično sondiranje raziskovanje zemeljskih plasti z merjenjem potresnih valov, povzročenih z eksplozijo
SSKJ²
sondírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. s sondo raziskovati, meriti: sondirati morsko dno, visoke plasti ozračja
// med. s sondo preiskovati ali zdraviti: sondirati rano, želodec
2. publ. ugotavljati, raziskovati kako mišljenje, stanje
a) pred določenim dejanjem, odločitvijo: previdno so sondirali, kaj lahko zahtevajo; sondiral je teren in ugotovil pripravljenost za pogajanja
b) na osnovi raziskave, spraševanja manjše, vzorčne skupine: sondirati javno mnenje
♦ alp. reševalci sondirajo plaz; arheol. sondirati keltsko najdišče
SSKJ²
sonét -a m, im. mn. stil. sonétje (ẹ̑)
lit. pesem iz štirinajstih verzov, navadno enajstercev, v dveh štirivrstičnih in dveh trivrstičnih kiticah: pesniti, pisati sonete; v sonetu izpovedati ljubezen, spoznanje; ciklus sonetov / angleški ali elizabetinski sonet v treh štirivrstičnih in eni dvovrstični kitici; glavni ali mojstrski sonet magistrale
SSKJ²
sonéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sonet: sonetna oblika, zgradba / sonetni ciklus; sonetni venec skupina petnajstih sonetov, katerih vsak se začenja z zadnjim verzom predhodnega soneta, petnajsti sonet pa je sestavljen iz teh verzov
SSKJ²
sonetíst -a m (ȋ)
lit. pesnik sonetov: moderni, renesančni sonetisti
SSKJ²
sông tudi sóng -a m (ȏ; ọ̑)
kratka, preprosta, pogosto družbenokritična pesem, popevka
a) kot del literarnega kabareta: songe je pel znani humorist; povezati posamezne prizore s songi
b) kot vložna pesem v dramskem besedilu: v drami, komediji je tudi nekaj songov; songi v Brechtovi Beraški operi
SSKJ²
sonóren -rna -o prid.(ọ̑)
zveneč, zvonek: govoril je z mirnim, sonornim glasom
    sonórno prisl.:
    govoriti sonorno
SSKJ²
sònosílec -lca [sonosiu̯ca in sonosilca] m (ȍ-ȋ)
kdor je skupaj s kom nosilec česa: sonosilec naprednih idej; sonosilec predmeta / publ. sonosilec revolucije
SSKJ²
sònôžen -žna -o prid. (ȍ-ō)
šport. ki se dela na obeh nogah, z obema nogama: sonožen odriv, počep / sonožna kristijanija paralelna kristijanija
    sònôžno prisl.:
    klečati sonožno
SSKJ²
sòobčàn in sòobčán -ána m (ȍ-ȁ ȍ-á; ȍ-ȃ)
kdor je v razmerju do drugega občan iste občine: ugotovila sta, da sta soobčana
SSKJ²
sòobčutíti in sòobčútiti -im dov. (ȍ-ī ȍ-ú)
skupaj s kom občutiti: ni mogel soobčutiti veselja, ki je prevzemalo prijatelje
SSKJ²
sòobčútje -a s (ȍ-ȗ)
lit. besedna zveza, ki izraža doživljanje predstav kakega čutnega območja z zaznavami drugih čutnih območij; sinestezija
SSKJ²
sòobdolžênec -nca [soobdou̯ženəc] m (ȍ-é)
pravn. kdor je skupaj s kom obdolžen v istem kazenskem postopku: nezaupanje do soobdolženca
SSKJ²
sòoblikoválec -lca [sooblikovau̯ca tudi sooblikovalca] m (ȍ-ȃ)
kdor je skupaj s kom oblikovalec česa: sooblikovalec makete / sooblikovalec otrokove duševnosti
SSKJ²
sòoblikoválka -e [sooblikovau̯ka tudi sooblikovalka] ž (ȍ-ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki je skupaj s kom oblikovalka česa: sooblikovalka arboretuma / država je aktivna sooblikovalka evropske politike
SSKJ²
sòoblikováti -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ)
skupaj s kom oblikovati: to naselje sooblikujeta kraški svet in tipični slog hiš / z drugimi pedagogi je sooblikoval naše šolstvo / ilustracija v mladinski knjigi sooblikuje otrokovo duševnost
SSKJ²
sòobsójenec -nca m (ȍ-ọ́)
pravn. kdor je skupaj s kom pravnomočno obsojen v istem kazenskem postopku: njegovi soobsojenci so dobili še hujše kazni
SSKJ²
sòobstájanje -a s (ȍ-ā)
knjiž. skupno obstajanje, skupno bivanje: soobstajanje različnih trditev; soobstajanje umetnosti in znanosti
SSKJ²
sòobstájati -am nedov. (ȍ-ā)
knjiž. skupaj obstajati, skupaj bivati: nazori, ki v določeni družbi soobstajajo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sòobstòj -ôja m (ȍ-ȍ ȍ-ó)
knjiž. skupni obstoj, skupno obstajanje: soobstoj več kultur
SSKJ²
sòobtóženec -nca m (ȍ-ọ́)
pravn. kdor je skupaj s kom obtožen v istem kazenskem postopku: izreči sodbo obtožencu XY in soobtožencem
SSKJ²
sòobtožíti in sòobtóžiti -im dov. (ȍ-ī ȍ-ọ́)
skupaj s kom obtožiti: obenem z bratom so soobtožili tudi njega
    sòobtóžen -a -o:
    udeležil se je sestanka pri soobtoženem XY
SSKJ²
soóčanje -a s (ọ́)
glagolnik od soočati: priče so pri soočanju govorile vedno enako, osumljenec pa je še naprej tajil / soočanje različnih miselnih in literarnih tokov
SSKJ²
soóčati -am nedov. (ọ́)
1. delati, povzročati, da se kdo sestane s kom tako, da se ne more izogniti pogovoru, odgovoru: večkrat so jo soočali z drugimi jetniki, vendar ni hotela nikogar prepoznati; soočati se s kom
2. publ. primerjati, konfrontirati: mogoče je ustvarjalno soočati tudi zelo različna stališča
● publ. članek nas sooča z nenavadnimi spoznanji seznanja; publ. tu se soočajo različni interesi se pojavljajo, kažejo
    soóčati se publ., v zvezi s s, z
    izraža, da je kdo deležen zlasti česa neprijetnega: sodobna družba se sooča z drugačnimi socialnimi problemi; ta veja gospodarstva se sooča z novimi težavami
SSKJ²
soóčenec -nca m (ọ̑)
pravn. kdor je zaslišan istočasno z osebo, ki se je o isti stvari izpovedala drugače: vpisati izpovedi soočencev v zapisnik
SSKJ²
soóčenje -a s (ọ̑)
glagolnik od soočiti: ženska je pri soočenju prepoznala tatu / odpeljati obtoženca k soočenju / soočenje stališč in mnenj je bilo koristno / potrebno je soočenje z dejanskim stanjem v gospodarstvu / televizijsko soočenje
SSKJ²
soočeváti -újem nedov. (á ȗ)
soočati: soočevati očividce / na takih srečanjih so strokovnjaki soočevali svoja mnenja in izkušnje primerjali, konfrontirali / publ. učitelji se soočujejo z interesi učencev se seznanjajo
SSKJ²
soóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
1. narediti, povzročiti, da se kdo sestane s kom tako, da se ne more izogniti pogovoru, odgovoru: soočiti kršilca in očividce; osumljenca so soočili z okradeno žensko; soočiti se s pričami
♦ pravn. zaslišati pričo ali obdolženca v navzočnosti osebe, ki se je o isti stvari izpovedala drugače
2. publ. narediti primerjavo, konfrontirati: želeli so soočiti različna mnenja; soočiti napore z uspehi; soočiti ugotovitve; soočiti svoja stališča s spoznanji kongresnih razprav
● publ. soočiti koga z dejstvi prikazati jih taka, kot so
    soóčiti se publ., v zvezi s s, z
    izraža, da postane kdo deležen zlasti česa neprijetnega: spoznal je, da se mora soočiti z dejanskim stanjem
    ●     ekspr. treba se bo soočiti z resnico sprejeti, priznati jo tako, kot je
    soóčen -a -o:
    tedaj je bil prvič soočen s tem pojavom; prepoznati soočeno osebo
SSKJ²
sòodgovóren -rna -o prid. (ȍ-ọ́ ȍ-ọ̄)
ki je skupaj s kom odgovoren za kaj: sprevodnik je soodgovoren za potnike / čuti se soodgovornega za razvoj samoupravljanja / biti soodgovoren za neurejeno poslovanje
SSKJ²
sòodgovórnost -i ž (ȍ-ọ́)
dejstvo, da je kdo soodgovoren: čutil je soodgovornost za prevoz tovora / prevzeti soodgovornost za pravočasno izdelavo načrta / dolžili so ga soodgovornosti za slabo poslovanje
SSKJ²
sòodlóčanje -a s (ȍ-ọ́)
glagolnik od soodločati: soodločanje delavcev pri upravljanju podjetij; pravica do soodločanja
SSKJ²
sòodlóčati -am nedov. (ȍ-ọ́)
skupaj s kom odločati: delavci soodločajo v delovni organizaciji / soodločati o usodi narodov; soodločati pri izbiri kandidata / publ. okoliščine, ki soodločajo pri raziskavah vplivajo nanje
SSKJ²
sòodločeváti -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ)
soodločati: soodločevati v podjetju / soodločevati o usodi svojega naroda / publ. gmotno stanje je soodločevalo pri izbiri poklica vplivalo nanjo
    sòodločujóč -a -e:
    soodločujoči dejavniki; posvetovati se s soodločujočimi osebami
SSKJ²
sòodločílen -lna -o prid. (ȍ-ȋ)
ki je skupaj s čim odločilen: soodločilni dejavniki; te stvari so soodločilne pri oblikovanju poročil
SSKJ²
sòodnòs -ôsa m (ȍ-ȍ ȍ-ó)
knjiž. medsebojni odnos: soodnosi med stvarmi / očiten soodnos med količino mleka in krmljenjem medsebojna odvisnost
SSKJ²
sòodnôsen -sna -o prid. (ȍ-ó ȍ-ō)
knjiž. medsebojno odvisen: soodnosni pojavi
♦ filoz. soodnosni pojmi pojmi, ki so podrejeni skupnemu pojmu; jezikosl. soodnosne jezikovne prvine
SSKJ²
sòodnôsje -a s (ȍ-ȏ)
knjiž. več medsebojnih odnosov, medsebojni odnosi: zapleteno medčloveško soodnosje
SSKJ²
sòodnôsnica -e ž (ȍ-ȏ)
jezikosl. beseda, navadno zaimek v nadrednem stavku, ki kaže na vrsto odvisnika: soodnosnici čim – tem
SSKJ²
sòodnôsnost -i ž (ȍ-ó)
knjiž. dejstvo, da je kaj v medsebojnem odnosu: prikazovati soodnosnost človeka in jezika / ugotoviti soodnosnost med načinom dihanja in duševnim doživljanjem zvezo, povezavo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sòodvísen -sna -o prid. (ȍ-í ȍ-ī)
medsebojno odvisen: soodvisni pojavi; družbeni procesi so soodvisni / vse v vesolju je v soodvisnem razmerju
SSKJ²
sòodvísnost -i ž (ȍ-í)
medsebojna odvisnost: proučevati soodvisnost mrtve in žive narave; soodvisnost med znanostjo in družbenim razvojem
SSKJ²
sòorganizírati -am nedov. in dov. (ȍ-ȋ)
skupaj s kom organizirati: kdor je kdaj soorganiziral kakšno prireditev, dobro ve, koliko usklajevanja in priprav je potrebnih
SSKJ²
sòósen tudi sòôsen -sna -o prid. (ȍ-ọ̑; ȍ-ó)
strojn. ki ima isto, skupno os: soosni gredi
♦ elektr. soosni kabel kabel iz dveh med seboj izoliranih vodnikov, ki imata isto, skupno os; koaksialni kabel
SSKJ²
sopár -a m (ȃ) zastar.
1. sopara: sopar puhne iz lonca / gost sopar se je dvigal s potne živine
● zastar. stroje žene voda ali sopar para; zastar. opojni sopari vina hlapi, izhlapine
2. soparica: neznosen sopar je napovedoval nevihto
SSKJ²
sopára -e ž (ȃ)
1. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri vrelišču: sopara se je dvignila, puhnila iz lonca; odvajati soparo; ekspr. oblak sopare
♦ gastr. kuhati v sopari v primerni pokriti posodi nad vrelo vodo
// topel zrak, poln vidnih hlapov: skozi odprta hlevska vrata se je valila sopara; kuhinjska sopara / živali se je kadila sopara iz gobca
// zastar. izparina, izhlapina: zatohla sopara gnoja; zrak, poln strupene sopare
2. razmeroma visoka temperatura in vlažnost ozračja: sopara se tudi proti večeru ni polegla; neznosna sopara; poletna sopara
● knjiž. izza sosednjega hriba se je dvigala sopara megla
SSKJ²
sopáren1 -rna -o prid. (á ā)
ki ima razmeroma visoko temperaturo in vlažnost: soparen zrak; soparno ozračje / soparen dan; soparno poletje / soparno vreme; pren. soparno ozračje v kolektivu
// neprijetno topel, vlažen: oditi iz soparnih prostorov; soparni rovi v rudniku
● soparna vročina neprijetno vlažna
    sopárno prisl.:
    soparno vroč poletni dan / v povedni rabi popoldne je bilo soparno
SSKJ²
sopáren2 -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na soparo, paro: veliki soparni oblaki nad vulkanom; soparne kaplje na stenah / soparna kopel obraza
SSKJ²
sopárica -e ž (ȃ)
1. razmeroma visoka temperatura in vlažnost ozračja: soparica je kazala na spremembo vremena; okrog poldne je nastopila soparica; dušeča, neznosna soparica; poletna, popoldanska soparica; soparica pred viharjem
// neprijetno topel, vlažen zrak: kljub neznosni soparici so vztrajali v dvorani; smrad in soparica zaradi gneče / omotična soparica v tovarni slab zrak
2. ekspr. vroče, megličasto ozračje: gozd se je ovil v soparico; migetanje, utripanje soparice
● ekspr. iz kave se je dvigala soparica rahla sopara; od stene puhti soparica vroč zrak
SSKJ²
sopáričen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na soparico: soparično ozračje / soparičen popoldan
● soparična vročina neprijetno vlažna
    sopárično prisl., v povedni rabi:
    postajalo je vedno bolj soparično
SSKJ²
sopárnik -a m (ȃ)
posoda za pripravo jedi v sopari: kuhati piščanca z zelenjavo v soparniku; zmehčati zelenjavo v soparniku; cmoki, juha iz soparnika / električni soparnik
SSKJ²
sopárnost -i ž (á)
značilnost soparnega: soparnost poletnega dne / polmrak in dušeča soparnost v sobi neprijetna toplota, vlažnost
SSKJ²
sopênje -a s (é)
glagolnik od sopsti: neenakomerno sopenje; sopenje bolnika; sopenje in kašljanje / mirno sopenje; sopenje živine v hlevu / sopenje črpalk
SSKJ²
sopéti -ím nedov. (ẹ́ í)
nar. sopsti: bolnik sopi in stoka
SSKJ²
sòpévec -vca m (ȍ-ẹ́)
pevec v razmerju do drugega pevca, s katerim skupaj poje: eden od pevcev vodi, sopevec mu odgovarja / bil je ljubosumen na njene sopevce pri predstavah
SSKJ²
sôpež -a m (ȏ)
knjiž. sopenje: sopež bolnikov / iz sobe je bilo slišati sopež spečih
SSKJ²
sopíh -a m (ȋ)
1. glagolnik od sopihniti: vzdih in sopih / za seboj je zaslišal pasji sopih pasje sopihanje
2. nar. vzhodno odprtina, luknja za zračenje; oddušnik: zamašiti sopih
SSKJ²
sopíhanje -a s (í)
glagolnik od sopihati: sopihanje nosačev / sopihanje vlaka
SSKJ²
sopíhati -am nedov. (í)
1. močno, sunkovito, glasno dihati: nosači so sopihali; podivjani živali sta sopihali in se napadali; sopihati od jeze, napora; pri hoji navkreber je močno sopihal / počasi so sopihali proti vrhu sopihajoč šli; vola sta ga lizala in zadovoljno sopihala sopla
2. ekspr. dajati sopihanju podobne glasove: stroji so brneli in sopihali / v dolini je težko sopihala jeklarna / vlak je sopihal mimo sopihajoč peljal
    sopiháje :
    sopihaje si je sezuval škornje; sopihaje teči
    sopihajóč -a -e:
    sopihajoč se pripogibati; sopihajoča lokomotiva; prisl.: sopihajoče teči
SSKJ²
sopíhniti -em dov. (í ȋ)
močno, sunkovito, glasno dihniti: divje je pogledal po ljudeh in težko sopihnil
● ekspr. pomagaj mi nesti, je sopihnila sopihajoč rekla
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sopílo -a s (í)
nav. mn., zastar. dihalni organ: obolenje sopil; sopila in prebavila
SSKJ²
sòpilót -a m (ȍ-ọ̑)
pilot z licenco, ki je glede na dolžnosti in pooblastila hierarhično drugi na letalu, aer. kopilot: v nesreči sta umrla tudi glavni pilot in sopilot
SSKJ²
sópišnjak -a m (ọ́)
nar. vzhodno odprtina, luknja za zračenje; oddušnik: iz sopišnjakov se je kadilo
SSKJ²
sòpívec -vca m (ȍ-ī)
pivec v razmerju do drugega pivca, s katerim skupaj pije: ostal je trezen, njegovi sopivci pa so že onemogli sloneli na mizi / bili so pogostni sopivci
SSKJ²
sòplemenják -a m (ȍ-á)
kdor je v razmerju do drugega pripadnik istega plemena: spoštovati lastnino soplemenjakov; poglavar je urejal zadeve soplemenjakov
● zastar. divjal ni le proti belopoltim, ampak tudi proti soplemenjakom pripadnikom iste rase; zastar. pisateljevo pogumno stališče do napak soplemenjakov rojakov
SSKJ²
sòplesálec -lca [soplesau̯ca tudi soplesalca] m (ȍ-ȃ)
plesalec v razmerju do drugega plesalca, s katerim skupaj pleše: plesalci in plesalke so si izmenoma izbirali soplesalce; pogovarjati se s soplesalcem
SSKJ²
sòplesálka -e [soplesau̯ka tudi soplesalka] ž (ȍ-ȃ)
plesalka v razmerju do drugega plesalca, s katerim skupaj pleše: izbrati si soplesalko; na plesu je imel stalno soplesalko
SSKJ²
sòplezálec -lca [soplezau̯ca tudi soplezalca] m (ȍ-ȃ)
plezalec v razmerju do drugega plezalca, s katerim skupaj pleza: pomagati soplezalcu
SSKJ²
sòplezálka -e [soplezau̯ka in soplezalka] ž (ȍ-ȃ)
plezalka v razmerju do drugega plezalca, s katerim skupaj pleza: poskušal je rešiti onemoglo soplezalko
SSKJ²
sopljáj -a m (ȃ)
težek, glasen dihljaj: prsi so se ji ob vsakem sopljaju dvignile
SSKJ²
soplódje -a s (ọ̑)
bot. na videz enoten plod, nastal iz socvetja: ananasovo socvetje se razvije v sočno soplodje
SSKJ²
sôpniti -em tudi sopníti sópnem dov. (ó ȏ; ī ọ̑)
1. težko, glasno dihniti: nekajkrat je še sopnil, potem pa umrl
2. preh. globoko vdihniti: sopnil je mrzel zimski zrak
3. ekspr. dihniti, pihniti: sopnil je oblaček tobakovega dima / noč mu je težko in vlažno sopnila v obraz
● ekspr. skoraj bi ušel, je sopnila sopeč rekla
SSKJ²
sòpodpís -a m (ȍ-ȋ)
podpis v razmerju do prvega, glavnega podpisa: dokument ima podpis in sopodpis
SSKJ²
sòpodpísati in sòpodpisáti -píšem dov., sòpodpíšite (ȍ-í ȍ-á ȍ-í)
1. podpisati poleg prvega, glavnega podpisnika: pogodbo je podpisal dolžnik, sopodpisala pa sta jo tudi oba poroka
2. skupaj s kom podpisati: v imenu države sopodpisati mednarodni sporazum
SSKJ²
sòpodpísnica -e ž (ȍ-ȋ)
1. podpisnica v razmerju do prvega, glavnega podpisnika: pogodbo je podpisala tudi sopodpisnica
2. podpisnica v razmerju do drugega podpisnika: občina je sopodpisnica pogodbe / sestanek držav, sopodpisnic sporazuma
SSKJ²
sòpodpísnik -a m (ȍ-ȋ)
1. podpisnik v razmerju do prvega, glavnega podpisnika: podpisnik in sopodpisnik ukaza
2. podpisnik v razmerju do drugega podpisnika: biti sopodpisnik sporazuma
SSKJ²
sòpodpisováti -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ)
1. podpisovati poleg prvega, glavnega podpisnika: ukaze je smel le sopodpisovati
2. skupaj s kom podpisovati: vodil bo računske posle in sopodpisoval finančne listine
SSKJ²
sòpogódbenica -e ž (ȍ-ọ̑)
pogodbenica v razmerju do drugega pogodbenika, s katerim sklepa, sklene pogodbo: zahtevati odškodnino zaradi odstopa sopogodbenice
SSKJ²
sòpogódbenik -a m (ȍ-ọ̑)
pogodbenik v razmerju do drugega pogodbenika, s katerim sklepa, sklene pogodbo: določiti sopogodbeniku pogodbene obveznosti; nezaupanje do sopogodbenika
SSKJ²
sòpojàv -áva m (ȍ-ȁ ȍ-á)
knjiž. spremni pojav: sopojavi ob eksploziji / sopojavi sladkorne bolezni
// stranski učinek: opozoriti bolnico na sopojave pri jemanju zdravil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sòpomèn -éna m (ȍ-ȅ ȍ-ẹ́)
jezikosl. čustveno, osebno obarvani pomen, ki se pojavlja poleg ustaljenega pomena:
SSKJ²
sòpoménka -e ž (ȍ-ẹ̑)
jezikosl. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim: biti, tepsti, tolči so sopomenke; sopomenke in protipomenke
SSKJ²
sòpoménski -a -o prid. (ȍ-ẹ̑)
jezikosl. istopomenski, sinonimen: uporabljati sopomenske izraze
SSKJ²
sòpoménskost -i ž (ȍ-ẹ̑) jezikosl.
lastnost, značilnost sopomenskega; sinonimnost: opredelitve sopomenskosti
SSKJ²
sòporočeválec -lca [soporočevau̯ca tudi soporočevalca] m (ȍ-ȃ)
kdor ima, pripravi koreferat: določiti soporočevalce
SSKJ²
sòpôrok tudi sòporòk -óka m (ȍ-ó ȍ-ọ́; ȍ-ȍ ȍ-ọ́)
kdor je skupaj s kom porok za kaj: predlagati banki, naj toži tudi soporoka
SSKJ²
sòposéstnik -a m (ȍ-ẹ̑)
kdor je skupaj s kom posestnik česa: z ženo sta soposestnika kmetije
SSKJ²
sòpostavítev -tve ž (ȍ-ȋ)
glagolnik od sopostaviti: sopostavitev dveh jezikov; sopostavitev različnih teorij / domiselna sopostavitev dveh umetniških del
SSKJ²
sòpostáviti -im dov. (ȍ-á ȍ-ȃ)
postaviti kaj poleg česa drugega tako, da se pokažejo medsebojne podobnosti in razlike: sopostaviti sorodne jezike; sopostaviti različne sloge in prijeme
SSKJ²
sòpostávljanje -a s (ȍ-á)
postavljanje drugega poleg drugega: linearno sopostavljanje kamenčkov / sopostavljanje ostrih barv / sopostavljanje dejstev
SSKJ²
sòpostávljati -am nedov. (ȍ-á)
postavljati kaj poleg česa drugega tako, da se kažejo medsebojne podobnosti in razlike: sopostavljati besede, principe; sopostavljati en literarni lik z drugim
SSKJ²
sôpot -a in sopòt -ôta m (ó; ȍ ó) nar.
1. šumenje, šum: poslušati sopot iz potoka
2. zelo ozka dolina z rečno, hudourniško strugo: sopoti in soteske
3. sopara, sopuh: Topel sopot, ki so ga nadihale ponoči krave, ga je zajel (F. Godina)
SSKJ²
sopótnica -e ž (ọ̑)
1. potnica v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje: pomagal je sopotnici izstopiti; pogovarjati se s sopotnico / pri padcu se je motorist huje poškodoval, sopotnica pa lažje
2. ekspr. (zakonska) žena, življenjska partnerica: izbral si je sopotnico za življenje / naslikan je v družbi svoje dolgoletne življenjske sopotnice
● ekspr. spuščanje na površino zemljine sopotnice lune zemljinega satelita
SSKJ²
sopótnik -a m (ọ̑)
1. potnik v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje: na postaji so dobili nove sopotnike; pogovarjati se s sopotniki v kupeju; utrujeni sopotniki / voznik in sopotnik sta bila pri nesreči huje poškodovana; pren. njen sopotnik je osamljenost
2. navadno s prilastkom kdor ima zlasti s kako sodobno umetnostno, politično, nazorsko smerjo, skupino nekatere skupne značilnosti: literarni sopotniki in somišljeniki; biti sopotnik novega vala / od njega se je kmalu ločila vrsta sopotnikov in učencev / sopotniki revolucije
♦ lit. sopotniki moderne
3. ekspr. (zakonski) mož, življenjski partner: sopotniki slavne igralke / napisala je spomine na nekdanjega življenjskega sopotnika
● ekspr. zemlja je sopotnik sonca satelit
SSKJ²
sopótništvo -a s (ọ̑)
dejstvo, da je kdo sopotnik: v zbirki se kaže pesnikovo sopotništvo s splošnim tokom povojne lirike
SSKJ²
sòpovzročítelj -a m (ȍ-ȋ)
kdor je skupaj s kom povzročitelj česa: bil je povzročitelj ali vsaj sopovzročitelj propadanja kmetije
SSKJ²
sòpovzročíti -ím dov., sòpovzróčil (ȍ-ī ȍ-í)
skupaj s kom povzročiti: sopovzročiti nesrečo
SSKJ²
soprán -a m (ȃ)
najvišji ženski ali deški glas: peti sopran; imela je lep, prijeten sopran / odgovorila je v vreščečem sopranu
// nav. mn. sopranistka ali sopranist: nastopili so soprani in alti; filharmonija potrebuje več sopranov
♦ glasb. dramski sopran sopranski glas, navadno nekoliko nižji od liričnega soprana; koloraturni sopran sopranski glas za izvajanje koloratur; lirični sopran; prvi sopran najvišji sopran v vokalnem stavku
SSKJ²
sopránček -čka m (ȃ)
ekspr. sopran: igrala je na klavir in preizkušala svoj sopranček; lep sopranček
SSKJ²
sopraníst -a m (ȋ)
kdor poje sopran: deški sopranist; mladi sopranisti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sopranístka -e ž (ȋ)
ženska, ki poje sopran: zvečer bo nastopila svetovno znana sopranistka; angažirati sopranistko
SSKJ²
sopránski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sopran: sopranski glas / sopranska vloga
♦ glasb. sopranski ključ C ključ na prvi črti črtovja; sopranski saksofon saksofon, ki ima sopransko lego; sopranska lega
SSKJ²
sopráznik tudi sópraznik -a m (á; ọ́)
rel., nekdaj manjši praznik, ko se lahko opravljajo težka dela:
SSKJ²
sòpredlagátelj -a m (ȍ-ȃ)
kdor je skupaj s kom predlagatelj česa: s sopredlagateljem podpisati zakonski osnutek
SSKJ²
sòpredsédnica -e ž (ȍ-ẹ̑)
ženska ali država, ustanova, ki je skupaj s kom predsednica česa: sopredsednica odbora / Slovenija je bila sopredsednica mednarodne konference
SSKJ²
sòpredsédnik -a m (ȍ-ẹ̑)
kdor je skupaj s kom predsednik česa: izvolili so ga za sopredsednika konference
SSKJ²
sòpriséžnik -a m (ȍ-ẹ̑)
pravn., nekdaj oseba, ki s prisego potrdi izjavo ene izmed strank v pravdi: potrditev izjave s prisego obdolženca in soprisežnika
SSKJ²
sòprispévati -am dov. in nedov. (ȍ-ẹ́)
skupaj s kom prispevati: banke soprispevajo za graditev stanovanj / to dejstvo je soprispevalo k zmagi
SSKJ²
sòprispévek -vka m (ȍ-ẹ̑)
1. prispevek v razmerju do drugega prispevka, ki se da, prispeva za isto stvar: soprispevek iz republiškega sklada
2. prispevek v razmerju do drugega prispevka, s katerim kdo sodeluje pri istem dejanju, pri skupnem prizadevanju: soprispevek udeležencev prometne nesreče k nastanku škode; znanstvenikov soprispevek k razvoju medicine
SSKJ²
sopróg -a m (ọ̑)
v meščanskem okolju (zakonski) mož: naročil ji je pozdrave za soproga; gospod soprog in otroci / v protokolarnih sporočilih vabimo vas s soprogom na sprejem pri predsedniku
SSKJ²
sopróga -e ž (ọ̄)
v meščanskem okolju (zakonska) žena: predstavil jim je svojo soprogo; gospod inženir s soprogo / v protokolarnih sporočilih slovesen sprejem predsednika prijateljske države in njegove soproge
SSKJ²
sôpsti sôpem nedov., sópel in sôpel sôpla (ó)
1. težko, glasno dihati: bolnik je stokal in sopel; nadušljivo, razburjeno sopsti; sopel je, kakor da bi mu ležal kamen na prsih; sope kot kovaški meh / razburjen je bil in težko je sopel / počasi je sopel za čredo sopeč šel
// slišno, globoko dihati: oče je spal in enakomerno sopel; živina je sopla / bik je besno sopel sopihal
// zastar. dihati: v takem oklepu ni mogoče sopsti; tako je poslušal, da si še sopsti ni upal
2. ekspr. dajati sopenju podobne glasove: mlini trudno sopejo / v dolini sope tovarna / ladja sope iz pristanišča sopeč plove
3. preh., knjiž. globoko vdihavati: sopli so morski zrak; s slastjo je sopla vonj prvega cvetja
4. ekspr. dihati, pihati: starec je sopel v otrple dlani / peč mu je sopla v hrbet oddajala vanj toploto; vročina ji sope v obraz veje
● zastar. vse, kar sope, že spi živi, biva; ekspr. takoj morate iz mesta, je sopla med solzami sopeč govorila
    sopé :
    sope šepetati
    sopèč -éča -e:
    vsa upehana in težko sopeč, je sedla k mizi; sopeč žrebec; sopeče prsi; prisl.: sopeče se je dvignil; sopeče vzdihniti
SSKJ²
sopúh -a m (ȗ)
1. topel zrak, poln vidnih hlapov: sopuh se je kadil, uhajal skozi odprta okna; iz nosnic je živali uhajal topel sopuh / iz brazd se je dvigal dišeč sopuh / njegova pljuča so dobivala le tobakov dim in alkoholni sopuh alkoholne hlape; sopuh oglja dim
2. star. neprijeten vonj, zadah: širiti jedek, kiselkast sopuh; vinski sopuh iz pijanca; vonj dišav se je mešal z ostrim sopuhom teles
3. knjiž. prosojna, rahla meglica: opazovati sopuh vlage v zraku; izgine kot sopuh / čelo kolone se je izgubilo v lahnem sopuhu / sopuh plavajočih snežink
● zastar. vroč sopuh iz peči tok toplote
SSKJ²
sóra -e ž (ọ̑)
močnejši drog, ki povezuje sprednji in zadnji del voza: skrajšati soro; uporabiti brezovo deblo za soro / peljati se na sori sedeč na zadnjem delu sore
SSKJ²
sorazméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
1. katerega deli so v pravem razmerju: sorazmerni stebri; njena postava je bila sorazmerna; stavba je premalo sorazmerna
2. v povedni rabi, navadno v zvezi s s, z ki ima glede na dejstvo, s katerim se primerja, ustrezno mero, količino: fantova majhna glava ni bila sorazmerna z njegovo veliko postavo / presežek je bil sorazmeren z deležem zaposlenih / publ. njegove pravice in dolžnosti niso bile sorazmerne pravicam in dolžnostim drugih
3. glede na dejstvo, s katerim se primerja, precej velik, precejšen: sorazmerna cenenost izdelka ga je presenetila; ugotoviti sorazmerno zaostalost pokrajine
// precej velik, precejšen sploh: zmotiti sorazmeren mir v mestu; všeč jim je bila sorazmerna varnost postopka
♦ mat. obseg kroga je sorazmeren s polmerom; obratno, premo sorazmeren; pravn. sorazmerni delež delež, ki izhaja iz dednopravnega razmerja
    sorazmérno prisl.:
    zakon mora sorazmerno deliti pravice in bremena; vrniti se v sorazmerno kratkem času; sorazmerno majhna umrljivost; sorazmerno malo
    ●     vrt je sorazmerno urejen še kar
SSKJ²
sorazmérje -a s (ẹ̑)
1. pravo razmerje delov česa: če bi še kaj dodali, bi bilo sorazmerje članka porušeno; klasično sorazmerje njenega obraza; sorazmerje človeškega telesa / poslopje ga je presenetilo s svojimi sorazmerji
2. ustrezna mera, količina glede na dejstvo, s katerim se primerja: doseči sorazmerje med opravljenim delom in plačilom; sorazmerje med izvozom in uvozom / sorazmerja v delitvi dohodkov razmerja / stroški niso v sorazmerju z izdatki / povečati pokojnine v sorazmerju s stopnjo inflacije v skladu
♦ mat. sorazmerje enakost dveh razmerij; obratno sorazmerje pri katerem se ena odvisna količina zmanjšuje v istem razmerju, kot druga odvisna količina narašča; premo sorazmerje pri katerem se odvisni količini zmanjšujeta ali večata v istem razmerju
SSKJ²
sorazmérnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost sorazmernega: sorazmernost zgradbe ga je navdušila / premajhna sorazmernost poročanja o razstavah / med predmeti ni bilo prave sorazmernosti sorazmerja
♦ fiz. meja sorazmernosti največja obremenitev, do katere je deformacija telesa premo sorazmerna s silo; jezikosl. veznik če se uporablja za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; mat. obratna, prema sorazmernost obratno, premo sorazmerje
SSKJ²
sorazmérnosten -tna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na sorazmernost: sorazmernostna delitev denarnih sredstev
♦ fiz. sorazmernostna meja meja sorazmernosti; mat. sorazmernostni faktor faktor, ki izraža spremembo kake količine; sorazmernostni koeficient
SSKJ²
sorazméroma prisl. (ẹ̑)
razmeroma: v mestu je bil sorazmeroma gost promet
SSKJ²
sorbét in sórbet -a m (ẹ̑; ọ̑)
osvežujoča orientalska pijača iz razredčenega sadnega soka s sladkorjem, dišavami; šerbet: piti sorbet
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sorbít -a m (ȋ)
kem. šestvalentni alkohol s šestimi atomi ogljika: pridobivati sorbit
♦ metal. kristalna struktura jekla, sestavljena iz zelo drobnih okroglih delcev ferita in cementita
SSKJ²
sorbitól -a m (ọ̑) kem.
derivat glukoze, navadno rabljen kot umetno sladilo: sorbitol je pogosta zamenjava za sladkor; izdelek vsebuje sorbitol
SSKJ²
sordína -e ž (ȋ)
glasb. priprava pri godalnih, pihalnih in tolkalnih instrumentih za dušenje tonov, dušilec: violinist je namestil sordino; igrati s sordino; kovinska, lesena sordina; pren., publ. iz njegove poezije se oglaša, čeprav s sordino, zanos mladosti
SSKJ²
sordiníran -a -o prid. (ȋ)
1. glasb. ki ima s sordino zmanjšano jakost zvoka: sordinirano trobilo / sordiniran ton
2. publ. omiljen, ublažen: imel je oster glas, nikoli sordiniran s prizanesljivostjo
● publ. njegova narava je sordinirana, njegovi nasveti diskretni zadržana
SSKJ²
sordíno -a m (ȋ)
glasb. sordina: igrati s sordinom / patosu je včasih potreben sordino
SSKJ²
sorédje -a s (ẹ̑)
1. geom., navadno v zvezi koordinatno soredje sistem za določanje lege točke v ravnini, prostoru; koordinatni sistem: os koordinatnega soredja
2. jezikosl. zveza stavkov, ki niso v prirednem ali podrednem razmerju: priredje, podredje in soredje
SSKJ²
sórnik -a m (ọ̑)
1. agr. klin, ki se vtakne skozi soro, da veže z njo zadnji del voza: izvleči, vtakniti sornik / sornik pri vozu
2. strojn. jeklen valjček, ki gibljivo veže ročice ali drogove: zatakniti sornik; sornika pri avtomobilski premi / batni sornik ki veže enostranski bat z ojnico; sornik z navojem
SSKJ²
sòrôčen in sòróčen -čna -o prid. (ȍ-ō; ȍ-ọ̄)
nanašajoč se na dve roki: soročen prijem / soročna žaga žaga, ki se drži z obema rokama
● šport. soročno visenje na bradlji
SSKJ²
soród -a m (ọ̑)
v zvezi biti v sorodu biti v sorodstvenem razmerju: ugotovila sta, da sta (si) v sorodu; biti s kom v sorodu; ali ti je ta ženska v sorodu
● ekspr. ta človek je v sorodu s hudičem doseže tudi kaj na videz nemogočega; je zelo hudoben; ekspr. te ideje so v sorodu s komunizmom so podobne komunističnim idejam
SSKJ²
soróden -dna -o prid., soródnejši (ọ̄)
1. ki ima s čim skupen izvor, določene skupne značilnosti: dinja je sorodna buči; sorodne rastline, živalske vrste; šimpanz, gorila ali orangutan so človeku bolj sorodni kakor makaku / sorodni jeziki / zastar. za siroto skrbijo sorodni ljudje sorodniki
2. ki ima s kom določene enake ali zelo podobne značajske lastnosti, navade, mišljenje: ta dva človeka sta si v marsičem sorodna / ekspr. srečati sorodno dušo / po mišljenju, umetniškem nazoru sorodni ljudje
// ki ima s čim deloma enake ali zelo podobne lastnosti, značilnosti: kemično sorodni elementi; pomensko sorodne besede; sorodna podjetja / obema umetnostnima stiloma soroden nazor
    soródno prisl.:
    sorodno misleči ljudje
    soródni -a -o sam.:
    zastar. živeti pri svojih sorodnih sorodnikih; z njimi imamo marsikaj sorodnega
SSKJ²
soródnica -e ž (ọ̑)
ženska v razmerju do človeka, iz katerega izhaja ali s katerim ima skupnega prednika: pomagati sorodnici / bližnja, daljna sorodnica
// bitje ali vrsta bitij v razmerju do bitja, iz katerega izhaja, ali glede na skupnega prednika: brusnica je sorodnica borovnice; ti dve živali sta sorodnici
// ekspr. kar je v razmerju do česa drugega z določenimi enakimi, podobnimi lastnostmi: RNK je po svoji zgradbi bližnja sorodnica DNK
SSKJ²
soródnik -a m (ọ̑)
človek v razmerju do človeka, iz katerega izhaja ali s katerim ima skupnega prednika: obiskal jih je sorodnik; biti sorodnik koga, star. komu; pomagati sorodniku; sorodnik po materini, očetovi strani / bližnji, daljni, najožji sorodniki; krvni sorodnik
♦ pravn. krvni sorodnik ali sorodnik po posvojitvi; sorodnik v ravni, stranski črti
// bitje ali vrsta bitij v razmerju do bitja, iz katerega izhaja, ali glede na skupnega prednika: tudi orangutan in gibon sta človekova sorodnika; morski zvezdi je najbližji sorodnik morski ježek; izumrli sorodnik medveda / tudi Germani in Romani so jezikovni sorodniki Slovanov / paprika je sorodnik paradižniku in tudi tobaku
// ekspr. kar je v razmerju do česa drugega z določenimi enakimi, podobnimi lastnostmi: železo in njegovi sorodniki; ta strup proti sadnim škodljivcem ima več kemičnih sorodnikov
SSKJ²
soródniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sorodnike: sorodniške vezi; sorodniško razmerje / sorodniška čustva
SSKJ²
soródnost -i ž (ọ̄)
dejstvo, da je kaj s čim sorodno: ugotavljati sorodnost; sorodnost človeka z opicami / etnična, krvna sorodnost / sorodnost med jezikoma je očitna / duševna, miselna, oblikovna sorodnost; sorodnost nazorov, stališč / čutiti z otroki večjo sorodnost kakor z odraslimi / med tema gibanjema so razlike, pa tudi sorodnosti
SSKJ²
sorodovína -e ž (í)
zastar. sorodniki: materina sorodovina je bila velika / sorodovina z imenom Gruden
SSKJ²
sorodovínec -nca m (ȋ)
zastar. sorodnik: podpirali, vzdrževali so ga sorodovinci / za poglavarjem zadruge so stopali moški sorodovinci
SSKJ²
soródstven -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sorodstvo: sorodstvena stopnja / sorodstvena vez; sorodstveno razmerje / sorodstvena podobnost / sorodstvena črta
SSKJ²
soródstvo -a s (ọ̑)
1. razmerje do človeka, iz katerega človek izhaja ali s katerim ima skupnega prednika: veže nas sorodstvo; ugotoviti sorodstvo koga s kom; stopnja sorodstva; sorodstvo in svaštvo / pog. stopiti s kom v sorodstvo postati sorodnik glede na določeno zakonsko zvezo; biti v sorodstvu / bližnje sorodstvo; sorodstvo do drugega, tretjega kolena; sorodstvo po materini, očetovi strani / jezikovno sorodstvo narodov / krvno sorodstvo / med njima je duhovno sorodstvo
// razmerje do bitja, iz katerega bitje izhaja ali s katerim ima skupnega prednika: razdeliti živali po njihovem sorodstvu; sorodstvo med človekom in opico
2. sorodnost: notranje, oblikovno sorodstvo teh pesmi je zelo opazno
3. sorodniki: kaj misli, poreče sorodstvo, me ne skrbi; moževo, tetino sorodstvo; del sorodstva je proti njegovi odločitvi / v osmrtnicah žalujoča žena, otroci in drugo sorodstvo
● publ. razvojno, tehnično je ta tip avtomobila v sorodstvu z audijem 80 ima zelo podobne razvojne, tehnične značilnosti
♦ pravn. pravno sorodstvo sorodstvo po posvojitvi; sorodstvo v ravni, stranski črti; vet. parjenje v najožjem sorodstvu
SSKJ²
sòroják -a m (ȍ-á)
publ. rojak: skrbela je za svoje sorojake v mestu / predstaviti sorojakom znanega pesnika v prevodu
SSKJ²
sòrojênec -nca m (ȍ-é) knjiž.
1. novorojenček v razmerju do drugega novorojenčka iste matere: povezanost posameznega dvojčka s sorojencem
♦ vet. mladič iz istega gnezda
2. mn. bratje in sestre: imel je več mlajših sorojencev; nepreskrbljeni sorojenci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sórta -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom
1. kulturne rastline iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih kulturnih rastlin iste vrste, zvrst: ta sorta pšenice se je izrodila; uvajati, vzgajati nove sorte; krompirjeve sorte; sorte grozdja / sorta jonatan / industrijska, jedilna sorta; krompir zgodnje sorte
♦ agr. debeloplodna sorta jagod; opraševalna sorta za opraševanje sort, ki se z lastnim cvetnim prahom ne morejo oploditi; poskusna sorta katere lastnosti se načrtno preizkušajo; vodilna sorta ki je zaradi dobrih lastnosti najbolj razširjena
2. pog. vrsta: za kosilo so imeli tri sorte mesa; prodajati več sort peciva / slabš. poznam to sorto ljudi take (slabe) ljudi
3. nav. ekspr., v rodilniku, z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo tak, kot določa prilastek: biti boječe, vesele sorte; čudne sorte ženska; on je človek posebne sorte / hči je čisto materine sorte prav taka kot mati / to je malomarnost, uživaštvo najslabše sorte
● pog. iste sorte ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo; pog. kaj hočemo, ljudje so vsake sorte različni; vse sorte pog. vse sorte presenečenj je doživel različna, razna presenečenja; elipt., pog. kadar je malo pijan, vse sorte govori nespametno, nepremišljeno; elipt., pog. vse sorte pripovedujejo o njem o njem pripovedujejo zlasti slabe stvari
SSKJ²
sórten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sorto: ohraniti sortne značilnosti / sortni nasad nasad z izbranimi sortami; sortna jabolka izbrana, kvalitetna jabolka določene sorte; sortno vino vino iz določene sorte grozdja z vsemi tipičnimi lastnostmi te sorte
● star. blago je precej sortno raznovrstno, različnih kakovosti
♦ čeb. sortni med med, nabran na rastlinah pretežno ene vrste
    sórtno prisl.:
    sortno čist
SSKJ²
sortimènt -ênta m (ȅ é)
1. množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, razširiti sortiment; sortiment oblačil / prodajni, proizvodni sortiment
2. nav. mn., gozd. gozdni, žagarski izdelek določene vrste: odvoz, prodaja sortimentov; hlodi, drva, pragi in drugi sortimenti / gozdni, žagarski sortiment
♦ agr. določiti sortiment jablan za Primorsko določiti, katere sorte jablan naj se tam gojijo
SSKJ²
sortimênten -tna -o prid. (ē)
nanašajoč se na sortiment: sortimentna razširitev proizvodnje / sortimentni marelični nasad
SSKJ²
sortíranje -a s (ȋ)
glagolnik od sortirati: sortiranje krompirja je končano; sortiranje računov; sortiranje po velikosti; stroj za sortiranje
SSKJ²
sortírati -am nedov. in dov. (ȋ)
večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti, značilnosti, prebirati: sortirati knjige, sadje; sortirati po velikosti, vsebini; sortirati s strojem
    sortíran -a -o
    1. deležnik od sortirati: krompir je že sortiran; sortirano sadje
    2. sorten: pridelovati sortirano vino
SSKJ²
sortírec -rca m (ȋ)
kdor se poklicno ukvarja s sortiranjem: sortirec lesa, rud
SSKJ²
sortíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na sortiranje: sortirni stroj / sortirni oddelek / sortirni delavci
♦ agr. sortirni valj valj mlatilnice za ločevanje žita po debelini zrnja; papir. sortirno sito sito za ločevanje trdnih delcev neustrezne velikosti v (vodni) suspenziji
SSKJ²
sortírka -e ž (ȋ)
teh. naprava za sortiranje: delati pri sortirki
SSKJ²
sortírnica -e ž (ȋ)
prostor za sortiranje: delati v sortirnici; sortirnica poštnih pošiljk / sortirnica odpadkov
SSKJ²
sortírnik -a m (ȋ)
teh. sortirni stroj: sortirnik krompirja
SSKJ²
sórtnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost sortnega: klenost žita je odvisna tudi od sortnosti semena
● star. velika sortnost blaga raznovrstnost, kakovostna različnost
SSKJ²
sóržen -žna -o prid. (ọ̄)
soržičen: soržna slama / soržna moka / soržni kruh
SSKJ²
sóržica -e ž (ọ́)
mešanica pšenice in rži: sejati soržico; njiva soržice / peljati soržico v mlin / kruh iz soržice iz soržične moke
SSKJ²
sóržičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na soržico: soržična moka / soržični kruh
SSKJ²
SOS -- in -a [esọès -êsa tudi sós] m (ȅ ȇ; ọ̑)
krat. mednarodni radiotelegrafski znak, s katerim se kliče na pomoč v veliki nevarnosti: ladijski radiotelegrafist je začel spet oddajati: SOS SOS SOS; ladja v bližini je prestregla SOS
● publ. pozimi z gor velikokrat prihajajo klici SOS na pomoč; prvi del zloženk: SOS-klici
SSKJ²
sosében tudi sóseben -bna -o prid. (ẹ̑; ọ̑)
zastar. poseben, izreden: nakloniti komu sosebno milost
    sosébno tudi sósebno prisl.
    izraža visoko stopnjo, mero
    a) dejanja, stanja sploh; posebno: komu kaj sosebno priporočati
    b) dejanja, stanja glede na njegovo določilo: hvalili so ga vsi, sosebno pa stari ljudje
SSKJ²
soséčka -e ž (ẹ̑) nar. štajersko
1. soseska, srenja: načelovati sosečki; hiša je bila last sosečke
2. svet, zemljišče, ki je skupna last soseske, srenje: pasti živino na sosečki
SSKJ²
sôsed in sósed -éda m, im. mn. sosédje in sosédi (ó ẹ́; ọ́ ẹ́)
1. kdor živi, prebiva blizu koga: sosed rad pomaga; midva sva soseda; obiskovati sosede; kakšne ljudi imaš za sosede; tožiti se s sosedom; najbližji sosed; spori s sosedom / ekspr.: Blegoš in njegovi sosedje sosednji hribi; hotel je sosed železniške postaje stoji zraven, blizu nje / kot nagovor dobro jutro, sosed
● dober sosed je več vreden kot vsa žlahta od soseda lahko človek dobi več pomoči, ima več koristi kot od sorodnikov
// kdor je najbližje koga v kaki smeri: profesor ni vprašal mene, ampak mojega soseda na desni; med predstavo je šepetala s sosedom; bil je moj sosed pri mizi
2. nav. mn. prebivalec države, ozemlja, ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo: Germani so sosedje Slovanov; naši hrvaški sosedje / publ. imeti dobre odnose z vsemi sosedi sosednjimi državami
SSKJ²
soséda -e ž (ẹ̄)
1. ženska, ki živi, prebiva blizu koga: sosede so se zbirale in klepetale; opravljiva, prijazna soseda / ekspr. šola in naša hiša sta bližnji sosedi stojita blizu druga druge / kot nagovor dober dan, soseda
// ženska, ki je najbližje koga v kaki smeri: med predstavo se je spogledoval s sosedo na levi
2. publ. sosednja država: država ima dobre odnose z vsemi sosedami; naša severna soseda Avstrija
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
soséden -dna -o prid. (ẹ̑)
sosednji: stopiti v sosedni prostor; poklicali so ga k sosedni mizi; potrkati na sosedna vrata / sosedna plemena / imeti dobre odnose s sosednimi državami
SSKJ²
sosédin -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sosedo: sosedin vrt / sosedin obisk
SSKJ²
sosédinja -e ž (ẹ̄)
zastar. soseda: sosedinja je prišla na obisk; pozdraviti sosedinjo / pogovarjati se s sosedinjo pri mizi
SSKJ²
sosédnja -e ž (ẹ̑)
pri Beneških Slovencih soseska, srenja: sosednja kot najmanjša enota takratnega upravnega sistema / udeležiti se sosednje sestanka soseske, srenje
SSKJ²
sosédnji -a -e prid. (ẹ̑)
1. ki je najbližje česa v kaki smeri: stopiti v sosednji prostor; sosednji vrh; sosednje omizje
// ki živi, prebiva blizu koga: sosednji gospodar; sosednja plemena / bolezen se je razširila tudi na vsa sosednja drevesa bližnja
2. ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo: imeti dobre odnose s sosednjimi državami, občinami
SSKJ²
sosédov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na soseda: sosedov sin; sosedova hiša, živina
    sosédov -a -o sam.:
    kositi na sosedovem; biti na obisku pri sosedovih; poročiti se s sosedovo
SSKJ²
sosedováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. biti sosed: v dolini sosedujejo štirje kmetje
SSKJ²
sosédovski -a -o prid.(ẹ́)
sosedski: sosedovska dolžnost; obiskati koga iz sosedovske vljudnosti
    sosédovsko prisl.:
    sosedovsko naklonjen; po sosedovsko se dogovoriti
SSKJ²
sosédski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sosede: dobri sosedski odnosi; sosedski stiki / storiti sosedsko uslugo; obiskati iz sosedske vljudnosti / imeti čut za sosedsko skupnost
♦ pravn. sosedsko pravo pravna pravila, ki omejujejo lastnika pri razpolaganju z zemljiščem v korist sosednjih zemljiških lastnikov
    sosédsko prisl.:
    sosedsko naklonjen; po sosedsko se zavzeti za koga
SSKJ²
sosédstven -a -o (ẹ̑)
pridevnik od sosedstvo: imeti dobre sosedstvene in prijateljske odnose
SSKJ²
sosédstvo -a s (ẹ̑)
1. dejstvo, da je kdo sosed: veselili so se sosedstva z njimi; zbližati se zaradi sosedstva / za to pokrajino je bilo turško sosedstvo neugodno / dobro sosedstvo med državama dobri sosedski odnosi
2. najbližji del naselja, najbližji kraji: poročiti se v sosedstvu; znanec iz sosedstva / priseliti se, priti v mesto iz sosedstva okolice
3. sosedje: sosedstvo je neprijazno sprejelo novega lastnika; biti brez sosedstva
● imajo močen čut za vaško sosedstvo sosedsko skupnost
SSKJ²
soséska -e ž (ẹ̑)
1. zaokrožen stanovanjski del v mestu z objekti, potrebnimi za vsakdanje življenje: zgraditi moderno sosesko; vrtec, šola in trgovina v soseski / stanovanjska soseska
2. kraj in bližnji kraji, s katerimi je ta navadno povezan: prodajati sadje po soseski; vsi v soseski so že obveščeni; najtrdnejša kmetija v soseski / tako dobrega studenca ni v vsej soseski daleč naokoli
// prebivalci tega kraja in bližnjih krajev, ki so med seboj povezani: vsa soseska ga je imenovala s tem imenom; soseska se ga je izogibala
3. nekdaj skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi: soseska je štela dvajset gospodarjev; izpolnjevati obveznosti do soseske / prositi sosesko za privoljenje / tako so sklenili na soseski na sestanku te skupnosti
4. rel. skupnost vernikov podružnice: oznaniti mašo za sosesko sv. Jurija
● star. živeti s kom v soseski biti sosed koga
SSKJ²
soséskin -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sosesko: soseskina ureditev / soseskini gozdovi / to zemljišče je soseskina last
SSKJ²
sòsêstra -e ž (ȍ-é)
(samostanska) sestra v razmerju do druge (samostanske) sestre: skrbela je za bolne sosestre
SSKJ²
soséščan -a m (ẹ̑)
1. knjiž. prebivalec soseske: iskali so jo ženin, sorodstvo in vsi soseščani
2. nekdaj pripadnik soseske: soseščani so bili za odpravo paše; sklicati soseščane
SSKJ²
soséščina -e ž (ẹ̑)
1. dejstvo, da je kdo sosed: njena soseščina mu je bila zelo prijetna / ekspr. soseščina tega planeta bi za zemljo pomenila katastrofo
2. najbližji del naselja, najbližji kraji: najti si prijatelja v soseščini; opravljala ga je po vsej soseščini; otroci iz soseščine / urediti soseščino stavbe okolico; blagovnica stoji v soseščini avtobusne postaje zraven, blizu nje; nasad v soseščini gozda
3. ekspr. sosedje: na praznovanje je povabil vso soseščino; imeti nevarno, tatinsko soseščino / izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini sosednjim glasovom
SSKJ²
soséški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sosesko: soseške hiše / soseški pastir
SSKJ²
sòsežíg -a m (ȍ-ȋ)
sežig česa, ki poteka hkrati s sežigom česa drugega: sosežig lesne biomase, kostne moke, premoga; dovoljenje, vloga za sosežig odpadkov / poskusni, začasni sosežig v cementarni
SSKJ²
soskládje -a s (ȃ)
knjiž. skladje: noge, roke in telo so bili pri njej v lepem soskladju / soskladje med življenjem in idejami oseb skladnost
SSKJ²
soslédica -e ž (ẹ̑)
knjiž. sosledje: pravilna sosledica notranjega dogajanja in zunanjega ravnanja / zamenjati vzročnost s sosledico dogodkov z zapovrstnostjo
♦ jezikosl. sosledica časov odvisnost časa v odvisnem stavku od časa v glavnem stavku
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
soslédje -a s (ẹ̑)
knjiž. medsebojni položaj glede na to, kar je prej in pozneje: spremeniti sosledje tonov; logično sosledje prizorov / zapomnil si je sosledje dogodkov zapovrstnost; zamenjati sosledje besed vrstni red / časovno sosledje
● knjiž. v hitrem sosledju slik posamezne slike ne vidimo razločno sledenju druge drugi
// skupek druga drugi sledečih si stvari: sestaviti prizore v sosledje
♦ jezikosl. sosledje časov odvisnost časa v odvisnem stavku od časa v glavnem stavku; tekst. sosledje na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca; raport
SSKJ²
sòsónce -a s (ȍ-ọ̑)
meteor. svetla lisa desno ali levo od Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju: pojavitev sosonca; halo in sosonce
SSKJ²
sòspálec -lca [sospau̯ca in sospalca] m (ȍ-ȃ)
knjiž. speči v razmerju do drugega spečega v istem prostoru: zbudilo ga je smrčanje sospalcev
SSKJ²
sosréden -dna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. ki ima isto, skupno središče; koncentričen: v vodi so se širili sosredni kolobarji
♦ geom. sosredni krogi koncentrični krogi
SSKJ²
sosréditi -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
knjiž. osredotočiti, združiti: mednarodne rezerve naj bi sosredili pri mednarodnem skladu
SSKJ²
sòstanoválec -lca [sostanovau̯ca tudi sostanovalca] m (ȍ-ȃ)
1. stanovalec v razmerju do drugega stanovalca v istem prostoru, v isti hiši: dobiti v sobo sostanovalca; z glasno glasbo je motil sostanovalce / v malih oglasih iščem sobo, grem tudi za sostanovalca
2. pravn. imetnik stanovanjske pravice, ki v istem stanovanju nekatere prostore uporablja sam, nekatere pa skupaj z drugim imetnikom stanovanjske pravice: z odločbo dokazati svoj položaj sostanovalca
SSKJ²
sòstanoválka -e [sostanovau̯ka tudi sostanovalka] ž (ȍ-ȃ)
stanovalka v razmerju do drugega stanovalca v istem prostoru, isti hiši: odnosi med sostanovalkami v domu / v malih oglasih sprejmem študentko za sostanovalko
SSKJ²
sòstanoválski -a -o [sostanovalski in sostanovau̯ski] prid. (ȍ-ȃ)
nanašajoč se na sostanovalce: sostanovalski spori / biti v sostanovalskem razmerju
SSKJ²
sostàv -áva m (ȁ á)
zastar. sestav, sistem: studenec so obdali s sostavom jarkov / živčni sostav
SSKJ²
sostenúto prisl. (ȗ)
glasb., označba za hitrost izvajanja zadržano
SSKJ²
sòstorílec -lca [sostorilca in sostoriu̯ca] m (ȍ-ȋ)
pravn. kdor skupaj s kom stori kaznivo ali škodno dejanje: po ropu je s sostorilcem pobegnil
SSKJ²
sòstorílstvo -a s (ȍ-ȋ)
pravn. dejstvo, da kdo skupaj s kom stori kaznivo ali škodno dejanje: priznati sostorilstvo / sostorilstvo pri uboju
SSKJ²
sosvèt -éta m (ȅ ẹ́)
izvoljena ali imenovana skupina ljudi s posebno posvetovalno, svetovalno nalogo za določeno področje zlasti v kulturi: sosvet je predlagal več izboljšav, novosti v programu; sodelovati na sejah sosveta / gledališki, programski, uredniški sosvet; sosvet za filmsko vzgojo
SSKJ²
sòsvódnica -e ž (ȍ-ọ̑)
um. trikotna vdolbina v spodnjem delu oboka: na obeh straneh so v obok vrezane sosvodnice
SSKJ²
sóšen -šna -o prid. (ọ̑)
navt., v zvezi sošno jadro trapezoidno jadro, privezano na soho: pred viharjem so namestili sošno jadro
SSKJ²
sóšica tudi sôšica -e ž (ọ́; ó)
manjšalnica od soha 3: rešilni čolni na sošicah
SSKJ²
sóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Sočo: soška struga / soške elektrarne
♦ zgod. soška fronta fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči; zool. soška postrv postrv, ki živi samo v jadranskem porečju; glavatica
SSKJ²
sošólec -lca m (ọ̑)
kdor je skupaj s kom učenec istega razreda: v gimnaziji sta bila sošolca; izposoditi si zvezke pri sošolcu
SSKJ²
sošólka -e ž (ọ̑)
ženska, ki je skupaj s kom učenka istega razreda: pomagati sošolki pri nalogah; za rojstni dan je povabila prijateljice in sošolke
SSKJ²
sòtekmoválec -lca [sotekmovau̯ca tudi sotekmovalca] m (ȍ-ȃ)
tekmovalec v razmerju do drugega tekmovalca, s katerim skupaj tekmuje: v zadnjem delu proge je prehitel vse sotekmovalce
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sòtekmoválka -e [sotekmovau̯ka tudi sotekmovalka] ž (ȍ-ȃ)
tekmovalka v razmerju do drugega tekmovalca, s katerim skupaj tekmuje: premagala je vse sotekmovalke
SSKJ²
soteriolóški -a -o prid. (ọ̑)
rel. odrešenjski: soteriološki pomen velike noči
SSKJ²
sotéska -e ž (ẹ̑)
ožja (rečna) dolina z zelo strmimi, deloma skalnatimi pobočji: v soteski se poleg potoka vije cesta; mračna, skalnata soteska; soteska Kolpe; vhod v sotesko / ozka, tesna soteska
● knjiž. otrok je zlezel skozi sotesko med mizo in posteljo skozi ozek prehod
♦ geogr. ozek gorski prelaz
SSKJ²
sotéskanje -a s (ẹ̑)
šport, pri katerem se spušča po soteskah s pomočjo vrvi in druge zaščitne opreme: odpraviti se na soteskanje; posebno pozornost je pred odhodom na soteskanje treba nameniti vremenski napovedi in vodostaju reke; nesreča pri soteskanju
SSKJ²
sotéskast -a -o prid. (ẹ̑)
ekspr. podoben soteski: soteskaste ulice
SSKJ²
sotírati -am dov. in nedov. (ȋ)
na hitro prepražiti na zelo vroči maščobi s stresanjem ponve, brez mešanja: na močnem ognju so sotirali kozice in fileje osliča; sotirati na maslu, oljčnem olju / na hitro sotirati narezano zelenjavo
SSKJ²
sótiš -a m (ọ̄)
etn. ljudski ples v dvočetrtinskem taktu, pri katerem se udarja z nogami ob tla in ploska; šotiš: plesati sotiš / zaigrati sotiš
SSKJ²
sotóčje -a s (ọ̑)
kraj, kjer se stekata reki, potoka: Beograd leži ob sotočju Donave in Save / ekspr. sotočje ledenikov
● knjiž. sotočje v Panonski kotlini sovodenj
SSKJ²
sotóčnica -e ž (ọ̑)
geogr. reka v razmerju do druge reke, s katero se združi: sotočnici Selška in Poljanska Sora se združita v Soro
SSKJ²
sòtováriš -a m (ȍ-ȃ)
publ. tovariš: žrtvoval je življenje za sotovariše; bojni, strankarski sotovariši
SSKJ²
sòtožník -a m (ȍ-í)
pravn. kdor je skupaj s kom tožnik v istem pravdnem postopku: prišel je na obravnavo kot sotožnik
SSKJ²
sòtrpéti -ím nedov., tudi sòtŕpel; sòtrpljèn (ȍ-ẹ́ ȍ-í)
knjiž. skupaj s kom trpeti: več mesecev so sotrpeli v taborišču
● knjiž. sotrpeti s ponesrečenci sočustvovati
SSKJ²
sòtrpín -a m (ȍ-ȋ)
ekspr. kdor je skupaj s kom deležen istega trpljenja, iste težke usode: spodbujal je sotrpine v ječi
● šalj. v soboto se bomo sestali sotrpini iz gimnazije sošolci
SSKJ²
sòtrpínka -e ž (ȍ-ȋ)
ekspr. ženska, ki je skupaj s kom deležna istega trpljenja, iste težke usode: pazniki so jo pretepli, ker se je zavzela za onemogle sotrpinke / šalj. kot veliko njenih sotrpink je te dni zatopljena v študijsko literaturo sošolk
SSKJ²
sòtrpljênje -a s (ȍ-é)
stanje človeka, ki sotrpi: sotrpljenje matere ob mučenju sina
● ekspr. narejeno, zlagano sotrpljenje sočutje
SSKJ²
sotrúdnica -e ž (ȗ)
star. sodelavka: izbrati si sotrudnike in sotrudnice
SSKJ²
sotrúdnik -a m (ȗ)
star. sodelavec: pri delu je imel več sotrudnikov / sotrudniki revije
SSKJ²
sotrúdništvo -a s (ȗ)
star. sodelovanje: prekiniti sotrudništvo s kom / sotrudništvo pri časopisu
SSKJ²
sòtvórec -rca m (ȍ-ọ̑)
publ. soustvarjalec, sooblikovalec: sotvorec slovenskega filma / sotvorec naše kulture
SSKJ²
sou -ja [sú] m (ȗ)
nekdaj novec z vrednostjo ene dvajsetine francoskega franka: na mizo je položil dva souja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sòučênec -nca m (ȍ-é)
sošolec: pri spraševanju je prišepetaval součencu; srečal se je z nekdanjimi součenci
SSKJ²
sòučênka -e ž (ȍ-é)
sošolka: pričakovala je obisk součenk
SSKJ²
sòučinkovánje -a s (ȍ-ȃ)
glagolnik od součinkovati: uspešno součinkovanje naštetih glasbenih elementov / součinkovanje bioloških zakonitosti pri družbenem dogajanju
SSKJ²
sòučinkováti -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ)
skupaj s čim učinkovati: barva tal prijetno součinkuje / publ. to razočaranje je součinkovalo pri končnem oblikovanju njegove podobe sovplivalo
SSKJ²
sòudeléžba -e ž (ȍ-ẹ̑)
udeležba skupaj s kom: na šolskih prireditvah je zaželena soudeležba staršev / aretirali so ga zaradi soudeležbe pri atentatu / soudeležba umetnosti v družbenem življenju
● zahtevati soudeležbo pri dobičku pravico do deleža
SSKJ²
sòudeléženec tudi sòudeležênec -nca m (ȍ-ẹ̑; ȍ-é)
kdor je skupaj s kom udeleženec česa: razpravljati s soudeleženci posvetovanja / prikrivati krivdo soudeleženca / zavračati mnenje soudeleženca spora
● soudeleženec pri dobičku kdor ima skupaj s kom delež pri njem
SSKJ²
sòudeléženka tudi sòudeležênka -e ž (ȍ-ẹ̑; ȍ-é)
ženska ali država, ustanova, ki je skupaj s kom udeleženka česa: soudeleženka sestanka / soudeleženka spora
SSKJ²
sòudeležênost in sòudeléženost -i ž (ȍ-é; ȍ-ẹ̑)
dejstvo, da je kdo soudeležen: dokazati komu soudeleženost pri dejanju / soudeleženost pri družbenem dogajanju
SSKJ²
sòudeleževáti se -újem se nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ)
skupaj s kom se udeleževati: naročili so staršem, naj se mladina soudeležuje takih srečanj / tudi on se je soudeleževal tega posla sodeloval pri njem
SSKJ²
sòudeležíti se -ím se dov., tudi sòudeléži se; sòudeléžil se (ȍ-ī ȍ-í)
skupaj s kom se udeležiti: zaželeno je, da se prireditve soudeležijo starši / zahtevali so, da se njihovi oddelki soudeležijo invazije / soudeležiti se gibanja za mir sodelovati v njem
    sòudeležèn -êna -o in sòudeléžen -a -o
    1. deležnik od soudeležiti se: biti soudeležen pri zaroti; biti aktivno soudeležen pri kulturnem življenju
    2. ki ima skupaj s kom delež pri čem: biti soudeležen pri dobičku
SSKJ²
sòudeléžnik -a m (ȍ-ẹ̑)
zastar. soudeleženec: soudeležnik veselega popivanja
SSKJ²
sòujétnik tudi sòujetník -a m (ȍ-ẹ̑; ȍ-í)
ujetnik v razmerju do drugega ujetnika, ki je zaprt, pridržan na istem mestu: pomagati soujetnikom
SSKJ²
soul -a [sôu̯l] m (ȏ)
zvrst glasbe s prvinami gospela, bluesa, popa, jazza, sprva popularna zlasti med temnopoltimi prebivalci Združenih držav Amerike: vokalistka najraje ustvarja v duhu soula in gospela; v prid. rabi: soul glasba; soul pevka, skupina
SSKJ²
sòuporába -e ž (ȍ-ȃ)
glagolnik od souporabljati: ima pravico do souporabe prostorov / v malih oglasih iščem sobo s souporabo kopalnice
SSKJ²
sòuporábljati -am nedov. (ȍ-á)
skupaj s kom uporabljati: gostu ni dovolj le soba, souporabljal bo tudi druge prostore
SSKJ²
sòuporábnik -a m (ȍ-ȃ)
kdor je skupaj s kom uporabnik česa: biti pozoren do souporabnikov ceste
SSKJ²
sòupoštévati -am nedov. in dov. (ȍ-ẹ́)
knjiž. skupaj s čim upoštevati: v analizi je soupošteval tudi estetska načela
SSKJ²
sòupravíčenec -nca m (ȍ-ȋ)
kdor je skupaj s kom upravičen do česa: navesti vzroke, zaradi katerih preneha pravica do pokojnine drugega soupravičenca
SSKJ²
soupravljalec gl. soupravljavec
SSKJ²
sòuprávljanje -a s (ȍ-á)
glagolnik od soupravljati: priznati delavcem pravico do soupravljanja v gospodarstvu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sòuprávljati -am nedov. (ȍ-á)
skupaj s kom upravljati: soupravljati skupne zadeve
SSKJ²
sòupravljávec -vca in soupravljálec -lca [souprau̯ljau̯ca] m (ȍ-ȃ)
kdor je skupaj s kom upravljavec česa: opredeliti pravice in dolžnosti soupravljavcev podjetja
SSKJ²
sòuredníca tudi sòurédnica -e ž (ȍ-í; ȍ-ẹ̑)
ženska, ki je skupaj s kom urednica česa: sourednica knjige, revije, zbornika; novinarka in sourednica oddaje
SSKJ²
sòuredník tudi sòurédnik -a m (ȍ-í; ȍ-ẹ̑)
kdor je skupaj s kom urednik česa: postal je sourednik revije; sourednik spletnega portala
SSKJ²
sòurêjati -am nedov. (ȍ-é)
skupaj s kom urejati: več let je sourejal osrednji slovenski dnevnik
SSKJ²
sòusmériti -im dov. (ȍ-ẹ̄ ȍ-ẹ̑)
knjiž. skupaj s čim usmeriti: sousmeriti svoje prizadevanje s prizadevanjem drugih
SSKJ²
sòustanovítelj -a m (ȍ-ȋ)
kdor je skupaj s kom ustanovitelj česa: bil je narodni buditelj in soustanovitelj Mohorjeve družbe / dolžnosti soustanoviteljev društva ustanoviteljev
SSKJ²
sòustanovíteljica -e ž (ȍ-ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki je skupaj s kom ustanoviteljica česa: soustanoviteljica društva; soustanoviteljica inštituta, univerze; soustanoviteljica revije / občina je soustanoviteljica podjetja
SSKJ²
sòustanovíteljski -a -o (ȍ-ȋ)
pridevnik od soustanovitelj: soustanoviteljske pravice in dolžnosti
SSKJ²
sòustanovíteljstvo -a s (ȍ-ȋ)
dejstvo, da je kdo soustanovitelj: priznati komu soustanoviteljstvo šole
SSKJ²
sòustváriti -im dov. (ȍ-á ȍ-ā)
skupaj s kom ustvariti: snemalec in režiser sta soustvarila dober film
SSKJ²
sòustvarjálec -lca [soustvarjau̯ca in soustvarjalca] m (ȍ-ȃ)
kdor je skupaj s kom ustvarjalec česa: dati priznanje avtorju in soustvarjalcem odrske umetnine; predstavil ga je kot soustvarjalca moderne arhitekture
SSKJ²
sòustvarjálen -lna -o prid.(ȍ-ȃ)
ki soustvarja: uspeh predstave ob ubranosti vseh soustvarjalnih elementov / soustvarjalni pomen ilustracije
    sòustvarjálno prisl.:
    ti elementi so soustvarjalno vključeni v uprizoritev
SSKJ²
sòustvarjálka -e [soustvarjau̯ka in soustvarjalka] ž (ȍ-ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki je skupaj s kom ustvarjalka česa: menil je, da bi mogla biti ona navdihovalka in soustvarjalka njegove poezije; soustvarjalka filma, razstave / publika je bila soustvarjalka programa
SSKJ²
sòustvarjálnost -i ž (ȍ-ȃ)
dejstvo, da je kdo soustvarjalen: pri nastajanju plesne umetnine je potrebna soustvarjalnost vsakega plesalca
SSKJ²
sòustvárjanje -a s (ȍ-á)
glagolnik od soustvarjati: vabiti ljudi k soustvarjanju novega reda
SSKJ²
sòustvárjati -am nedov. (ȍ-á)
skupaj s kom ustvarjati: soustvarjati umetnino / s svojimi deli je soustvarjal novo državo / to njegovo prizadevanje je soustvarjalo ugodne razmere za kasnejše politično delo
    sòustvarjajóč -a -e:
    soustvarjajoča moč kritike
SSKJ²
sòutemeljítelj -a m (ȍ-ȋ)
kdor je v razmerju do drugega utemeljitelj česa: bil je neodvisen soutemeljitelj eksperimentalne psihologije
SSKJ²
souvenir gl. suvenir
SSKJ²
sòuživálec -lca [souživau̯ca tudi souživalca] m (ȍ-ȃ)
pravn. kdor skupaj s kom kaj uživa: souživalec družinske pokojnine
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sòužívati -am nedov. (ȍ-í)
knjiž. skupaj s kom uživati: souživati dobrine / souživati veselje pohvaljenega otroka
SSKJ²
sôva -e ž (ó)
1. večja roparska nočna ptica z mehkim perjem, okroglo glavo in velikimi očmi: sova huka, skovika, uka; neslišen let sove; gleda kot sova jezno, neprijazno / leksikon ima za zaščitni znak stilizirano sovo
● postal je prava sova postal je pravi nočni ptič; preg. sova sinici glavana pravi človek (rad) očita človeku napake, kakršne ima sam v še večji meri
♦ zool. lesna sova sivkaste ali rjavkaste barve, ki živi v gozdu, Strix aluco; pegasta sova s kapljicam podobnimi temnimi pegami, Tyto alba; snežna sova ki živi v arktičnih predelih Evrope, Azije in Amerike, Nyctea scandiaca; uralska sova velika sova sivkasto bele barve s širokimi rjavimi lisami, Strix uralensis
2. slabš. grda, neprijazna ženska: kaj sploh hoče ta stara sova
SSKJ²
sòváruh -a m (ȍ-ȃ)
pravn., nekdaj kdor je skupaj s kom varuh iste osebe: če je bila varuh ženska, je morala imeti sovaruha
SSKJ²
sôvast -a -o prid. (ó)
ekspr. tak kot pri sovi: ženska s sovastimi očmi / imeti sovast nos kriv
SSKJ²
sòvaščàn in sòvaščán -ána m (ȍ-ȁ ȍ-á; ȍ-ȃ)
kdor je v razmerju do drugega vaščan iste vasi: nagovoriti sovaščane; dobro sožitje s sovaščani
SSKJ²
sòvaščánka -e ž (ȍ-ȃ)
ženska, ki je v razmerju do drugega vaščanka iste vasi: hvalil je svoje sovaščanke
SSKJ²
sôvdan tudi sôldan -ána [sou̯dan] m (ō ā)
nar. zahodno lapornata, flišna zemlja: prekopavati sovdan; trta dobro uspeva v sovdanu / podboji in okenski okviri iz sovdana laporja, fliša
SSKJ²
sôvec -vca m (ō)
bot. močvirska ali vodna rastlina s pernatimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Oenanthe: vodni sovec
SSKJ²
sòvédec -dca m (ȍ-ẹ̑)
knjiž. kdor skupaj s kom ve za kaj: ob pobegu internirancev so kaznovali pomagače in sovedce
SSKJ²
sòvédnost -i ž (ȍ-ẹ́)
knjiž. dejstvo, da kdo skupaj s kom ve za kaj: prikrivati sovednost in soudeležbo pri zločinu
SSKJ²
sovereign tudi sôvrin -a [sôu̯rin] m (ȏ)
num. angleški zlatnik z vrednostjo enega funta ali dvajsetih šilingov, kovan (s presledkom) od konca 15. stoletja do 1917: ostalo mu je devet sovereignov / zlat sovereign
SSKJ²
sòvérnik -a m (ȍ-ẹ̑)
kdor je v razmerju do drugega pripadnik iste vere: napadal je nekdanje sovernike
SSKJ²
sovhóz -a m (ọ̑)
v Sovjetski zvezi, od 1917 do 1991 državna kmetijska proizvajalna organizacija: ureditev sovhozov; kolhozi in sovhozi / žitni sovhoz
// posestvo take organizacije: ta sovhoz meri deset tisoč hektarjev; delati na sovhozu
SSKJ²
sovhózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sovhoz: sovhozna polja / sovhozni delavci
SSKJ²
sovíkati -am nedov. (ī)
zastar. skovikati: sova sovika
SSKJ²
sovinjon gl. sauvignon
SSKJ²
sovír -ja m (í)
sovji samec: v gozdu je skovikal sovir
SSKJ²
sovísen -sna -o prid. (í ī)
knjiž. medsebojno odvisen: sovisni pojavi, procesi / sovisni jezovi med seboj povezani
// notranje skladen, urejen: prikazovati jezik kot sovisen sistem
SSKJ²
sovíslost -i ž (í)
zastar. medsebojna odvisnost: sovislost pojavov / sovislost od preteklosti odvisnost
SSKJ²
sovísnost -i ž (í)
knjiž. medsebojna odvisnost: zapletena sovisnost pojavov, procesov / gospodarska sovisnost afriških držav / sovisnost med dogodki povezava, povezanost
// notranja skladnost, urejenost: sovisnost sistema
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sovjét -a m (ẹ̑)
v Sovjetski zvezi, od 1917 do 1991 najvišji organ državne oblasti: voliti v sovjete; član sovjeta; odlok sovjeta / mestni, republiški, vaški sovjeti / Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik; Sovjet ljudskih komisarjev do 1946 najvišji izvršni in upravni organ državne oblasti
● publ. dežela, republika sovjetov Sovjetska zveza
// poslopje tega organa: trg pred mestnim sovjetom
♦ zgod. sovjet revolucionarni kolektivni organ v Rusiji leta 1905 in 1917; sovjet v nekaterih evropskih deželah revolucionarni organ po prvi svetovni vojni
SSKJ²
sovjetíja -e ž (ȋ)
slabš., za nasprotnike komunizma komunistična oblast: tu sovjetije ne bo, so kričali nasprotniki
SSKJ²
sovjetizácija -e ž (á)
glagolnik od sovjetizirati: sovjetizacija vzhodnoevropskih držav
SSKJ²
sovjetizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj sovjetsko: sovjetizirati rusko državo
    sovjetizírati se 
    prilagajati se sovjetskemu družbenopolitičnemu sistemu: po drugi svetovni vojni so se nekatere države sovjetizirale
    sovjetizíran -a -o:
    sovjetizirano gospodarstvo
SSKJ²
sovjétski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sovjete: sovjetska oblast / sovjetska revolucija / Zveza sovjetskih socialističnih republik; Sovjetska zveza
// nanašajoč se na Sovjetsko zvezo: sovjetski državljani, športniki / sovjetska politika / sovjetsko-ameriški odnosi
SSKJ²
sôvji -a -e prid. (ȏ)
nanašajoč se na sove: mehko sovje perje / sovji let; sovje skovikanje / sovji samec / ekspr.: imeti sovji obraz; njegove sovje oči
SSKJ²
sôvka -e ž (ȏ)
nav. mn., zool. nočni metulji z debelim zadkom, Noctuidae: gosenice sovk; sovke in prelci / borova sovka metulj, katerega gosenica objeda iglice bora, Panolis flammea; ozimna sovka metulj, katerega gosenica objeda ozimne in druge kulturne rastline, Scotia segetum
SSKJ²
sôvkanje -a s (ȏ)
glagolnik od sovkati: loviti ptice s sovkanjem
SSKJ²
sôvkati -am nedov. (ȏ)
lov. oponašati sovo, navadno pri lovu na ptice: sovkati in čovinkati
● star. kaj neprestano sovkaš malodušno, črnogledo govoriš
SSKJ²
sòvládanje -a s (ȍ-ā)
glagolnik od sovladati: odpovedati se sovladanju / složno sovladanje strank
SSKJ²
sòvladár -ja m (ȍ-á)
kdor je skupaj s kom vladar: prisilil je ostarelega očeta, da ga je imenoval za sovladarja
SSKJ²
sòvladaríca -e ž (ȍ-í)
ženska, ki je skupaj s kom vladarica: priznati svojo sestro za sovladarico
SSKJ²
sòvládati -am nedov. (ȍ-ā)
skupaj s kom vladati: kralj ni pustil, da bi prestolonaslednik sovladal
    sòvladajóč -a -e:
    sovladajoča vladarja
    ♦     gozd. sovladajoče drevo drevo, ki ima enako visoko krošnjo kot drevo, drevesa okoli njega
SSKJ²
sovládje -a s (ȃ)
skupno vladanje: sovladje levičarske in desničarske stranke
♦ pravn. politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij
SSKJ²
sòvláganje -a s (ȍ-ȃ)
vlaganje skupaj s kom: povečati sovlaganje v kmetijstvo; s sovlaganjem priti do surovin
SSKJ²
sòvlagátelj -a m (ȍ-ȃ)
kdor vlaga skupaj s kom: iskati sovlagatelja; domači sovlagatelji; potencialni sovlagatelji; sovlagatelj v projekt
SSKJ²
sovódenj -dnji ž (ọ̑)
geogr. območje, kjer se stekajo potoki, reke: velika sovodenj v Panonski kotlini
● knjiž. ob sovodnji Save in Krke ob sotočju
SSKJ²
sòvodítelj -a m (ȍ-ȋ)
kdor je skupaj s kom voditelj česa: voditeljica je bila tokrat brez sovoditelja; sovoditelj delavnice; sovoditelj skupine za samopomoč; sovoditelj v televizijski oddaji; pevec in sovoditelj oddaje / radijski sovoditelj
SSKJ²
sòvodíteljica -e ž (ȍ-ȋ)
ženska, ki je skupaj s kom voditeljica česa: sovoditeljica festivala, oddaje, prireditve, resničnostnega šova; sovoditeljica mladinske skupine; sovoditeljica skupine za samopomoč; sovoditeljica na podelitvi nagrad; voditelj s sovoditeljicami / televizijska sovoditeljica
SSKJ²
sòvodíti -vódim nedov. (ȍ-ī ȍ-ọ́)
skupaj s kom voditi, upravljati: sovodila sta odprtje razstave; sovoditi dnevnik, pogovor / sovoditi bend, skupino; sovoditi projekt
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sovódje -a s (ọ̑)
knjiž. sotočje: utrdba ob sovodju dveh rek
SSKJ²
sòvozáč -a m (ȍ-á)
1. kdor se skupaj s kom redno vozi z vlakom, avtobusom na delo, v šolo: pogovarjati se s sovozači; pojavi nasilja med dijaki sovozači
2. pog. sovoznik: voznik je vozil, sovozač pa je občudoval in fotografiral pokrajino / motorist in sovozač sta bila pri nesreči huje poškodovana / šport. žarg. sovozač v isti ekipi; sovozač v reliju; dirke se je udeležil kot sovozač
SSKJ²
sòvozníca -e ž (ȍ-í)
1. ženska, ki v cestnem motornem vozilu sedi ob vozniku na sprednjem sedežu: voznik in sovoznica v prometni nesreči nista bila poškodovana
2. šport. ženska, ki pomaga vozniku avtomobila ali motorja s prikolico pri vožnji: na tekmovanju motorjev s prikolico je sodelovalo več sovoznikov in le ena sovoznica
SSKJ²
sòvozník -a m (ȍ-í)
1. kdor v cestnem motornem vozilu sedi ob vozniku na sprednjem sedežu: voznik in sovoznik nista uporabljala varnostnega pasu; avto ima čelni in stranski varnostni blazini za voznika in sovoznika
// voznik v razmerju do drugega voznika, s katerim izmenično vozi: voznik kamiona je bil pri nesreči mrtev, sovoznik pa le lažje poškodovan
2. šport. kdor pomaga vozniku avtomobila ali motorja s prikolico pri vožnji: rallyja se je udeležil s sovoznikom XY; dirk na motorju s prikolico se je udeleževal kot sovoznik
SSKJ²
sovpàd -áda m (ȁ á)
glagolnik od sovpasti: slučajen sovpad neugodnih okoliščin / časovni sovpad dveh literarnih tokov
SSKJ²
sovpádanje -a s (ā)
glagolnik od sovpadati: sovpadanje revolucionarnih gibanj v različnih deželah / usodno sovpadanje dogodkov usodna istočasnost / sovpadanje in razhajanje študentskih interesov z interesi družbe
SSKJ²
sovpádati -am nedov. (ā ȃ)
1. pojavljati se istočasno: jubilej univerze sovpada z reorganizacijo visokošolskega študija; predavanja obeh profesorjev sovpadajo / publ. najtoplejši dan tedna je sovpadal s prvim pomladanskim dnevom je bil na prvi pomladanski dan
// publ. pojavljati se na istem mestu kot kaj drugega: narodnostna in državna meja na več mestih sovpadata / najvišja točka krivulje sovpada z začetkom njenega padanja je hkrati začetek
2. publ. postajati enak: obe stališči sta počasi sovpadali / besedi sta začeli pomensko sovpadati / koristi delavcev sovpadajo s koristmi družbe se ujemajo
● publ. ta ustanova delno sovpada z vzgojno posvetovalnico ima nekatere naloge enake
♦ geom. biti del ali element druge geometrijske tvorbe; imeti enako obliko in velikost in vse točke skupne
SSKJ²
sovpádnost -i ž (ā)
publ. istočasnost, sočasnost: pretresljiva sovpadnost obeh dogodkov / časovna sovpadnost
● publ. sovpadnost poletne vročine s sušo povezanost
SSKJ²
sovpásti -pádem dov., stil. sovpàl sovpála (á ā)
1. pojaviti se istočasno: gospodarske težave so sovpadle s povečanjem mednarodne napetosti
// publ. pojaviti se na istem mestu kot kaj drugega: državna meja na tem mestu sovpade z narodnostno
2. publ. postati enak: minimalno estetsko ugodje sovpade z minimalnim estetskim neugodjem / glasova sta sovpadla; besedi sta pomensko sovpadli
SSKJ²
sòvplívanje -a s (ȍ-í)
glagolnik od sovplivati: sovplivanje delavcev na javno mnenje
SSKJ²
sòvplívati -am nedov. (ȍ-í)
skupaj s kom vplivati: starši so si prizadevali sovplivati na otroka / dobro počutje sovpliva na storilnost delavca
SSKJ²
sòvpréga -e ž (ȍ-ẹ̑)
dodatna vprega: vprega in sovprega
● šalj. pri tem ti bo pa že sovprega pomagala žena, soproga
SSKJ²
sòvpréžen -žna -o prid. (ȍ-ẹ̑)
ki se vprega skupaj z drugim: sovprežni konj, vol
♦ grad. sovprežna konstrukcija konstrukcija iz debele jeklene pločevine in plasti betona, ki sta med seboj povezani
SSKJ²
sôvra -e ž (ȏ)
1. etn. pustna šema z govejimi rogovi, oblečena v kožuh, znana v Kobaridu: na čelu pustnega sprevoda sta bili dve sovri z gonjačema
2. nar. krava s črno dlako okrog oči, uhljev in po hrbtu: sovra in breza
SSKJ²
sovrág -a m (ȃ)
zastar. sovražnik: on je moj sovrag / združiti se proti skupnemu sovragu / sovrag pleni po deželi
SSKJ²
sovráštvo -a s (ȃ)
1. močno čustvo nenaklonjenosti, odpora do koga, navadno združeno z željo škodovati mu: v njegovih besedah, dejanjih se kaže sovraštvo; zaradi tega se je sovraštvo med njima še povečalo; čutiti sovraštvo do koga; ekspr. divje, smrtno, zagrizeno sovraštvo; ekspr. izbruh, razpihovanje sovraštva; ljubezen in sovraštvo / rasno, versko sovraštvo; sovraštvo med narodi / sovraštvo med psom in mačko / v njenih očeh je opazil sovraštvo sovražen izraz / to je storil iz sovraštva; biti v sovraštvu s kom sovražiti se; ločiti se v sovraštvu; gledati s sovraštvom
// kar je posledica takega čustva: pogosto je čutil njihovo sovraštvo; ekspr. vse sovraštvo bo padlo nanj
2. v zvezi z do močen negativen odnos do česa: sovraštvo do mačk / sovraštvo do matematike, reda
SSKJ²
sovráž -- prid. (ȃ)
zastar., navadno v povedni rabi, z dajalnikom sovražen: biti sosedu sovraž / biti sovraž lakomnosti
SSKJ²
sovrážen -žna -o prid. (ā)
1. ki ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu: sovražen človek; sovražen in prijateljski / sovražni narodi / sovražna dejavnost, propaganda; pren. sovražna usoda
// ki vsebuje, izraža tak odnos: sovražen pogled; njegovo vedenje je sovražno / sovražen molk; sovražno čustvo / sovražen namen
2. z dajalnikom usmerjen, delujoč proti temu, kar izraža dopolnilo: novim idejam, napredku sovražen človek; postajati čemu vedno bolj sovražen / ekspr.: potresi, povodnji in druge človeku sovražne sile; življenju sovražne snovi
3. nanašajoč se na sovražnik 3: napadati sovražne postojanke; sabotaže na sovražnem ozemlju / sovražno letalo / odbijati sovražne sile / vrh ni več v sovražnih rokah
♦ voj. četrta sovražna ofenziva od 20. januarja do 5. maja 1943 v Bosni in Hercegovini
4. ekspr. grozeč, nevaren2: sovražni oblaki; sovražno šumenje narasle reke
● publ. vreme je bilo plezalcem sovražno med plezanjem je bilo vreme zelo neugodno
    sovrážno prisl.:
    sovražno gledati; biti sovražno razpoložen
SSKJ²
sovražíti in sovrážiti -im, in sovrážiti -im nedov. (ī á ȃ; ā ȃ)
čutiti veliko nenaklonjenost, odpor do koga, navadno združen z željo škodovati mu: sovražiti brata, soseda; ekspr. divje, smrtno sovražiti; ekspr. iz dna duše, srca sovražiti; ljubiti in sovražiti; sovražiti koga kot kugo, psa; sovražita se kot pes in mačka zelo
// čutiti odpor, veliko nenaklonjenost sploh: svoje delo je sovražil; dejal je, da sovraži lenuhe / sovražim to obleko nočem je nositi; ne nosim je rad
    sovražèč -éča -e:
    še bolj sovražeč ga, so se razšli; sovražeči se ljudje
    sovrážen -a -o zastar.:
    misel na sovraženega človeka
SSKJ²
sovrážnica -e ž (ȃ)
1. ženska, ki ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu: soseda je njena sovražnica; srečati sovražnico; ekspr. smrtna, velika sovražnica / ti dve živali sta si sovražnici / omenjena država je njihova sovražnica
2. s prilastkom ženska, ki je usmerjena, deluje proti koristim česa: s svojim izdajstvom je postala sovražnica domovine
// ženska, ki čuti odpor, veliko nenaklonjenost do česa: sovražnica mačk
3. ekspr., s prilastkom kar ovira, preprečuje zlasti kaj pozitivnega: samozadovoljnost je sovražnica napredka; odpraviti nedelavnost, največjo sovražnico uspešnosti
4. ekspr., s prilastkom kar povzroča velike težave, škodo: lakota je bila njihova največja sovražnica / vlaga je sovražnica železa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sovrážnik -a m (ȃ)
1. kdor ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu: ta človek je njegov sovražnik; nimam sovražnikov; ekspr. smrtni, zagrizen sovražnik; prijatelj in sovražnik / pes in mačka sta si sovražnika / osebni, politični sovražnik
2. s prilastkom kdor je usmerjen, deluje proti koristim česa: biti sovražnik domovine, revolucije / ta država je naš sovražnik; star. avstrijske dežele je spet ogrožal dedni sovražnik – Turek / sovražnik napredka, svobode / notranji, zunanji sovražniki države; ekspr. boj proti razrednemu sovražniku v socializmu proti sovražnikom delavskega razreda
// kdor čuti odpor, veliko nenaklonjenost do česa: biti sovražnik nasilja; sovražnik omahljivosti in popustljivosti / je sovražnik žensk
3. nasprotna stran v oboroženem spopadu, vojni: sovražnik je vdrl v državo; ne vdati se sovražniku; napasti, premagati sovražnika; spopad s sovražnikom / publ. potopiti, sestreliti sovražnika sovražno ladjo, letalo / kot povelje sovražnik s čela, za – boj
// pripadnik te strani: pet sovražnikov je bilo ubitih, drugi so se umaknili
4. ekspr., s prilastkom kar ovira, preprečuje zlasti kaj pozitivnega: tako malomaren odnos je sovražnik uspeha
5. ekspr., s prilastkom kar povzroča velike težave, škodo: ta bolezen je še vedno naš največji sovražnik; potresi, suša in drugi sovražniki človeštva / dvom je sovražnik pravega veselja
● ekspr. tega ne privoščim niti največjemu sovražniku nikomur; evfem. on ni sovražnik alkohola rad pije alkoholne pijače
SSKJ²
sovrážnikov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sovražnika: uganiti sovražnikov namen / sovražnikovi vojaki; sovražnikova letala
♦ voj. sovražnikova predhodnica
SSKJ²
sovrážniški -a -o prid. (ȃ)
knjiž. sovražen: sovražniški pogled ujetnika / sovražniški poveljnik poveljnik sovražnikov
SSKJ²
sovrážnost -i ž (ā)
1. sovražen odnos, sovražno čustvo: kazati sovražnost v besedah in dejanjih; sovražnost do tujca / nenavadna sovražnost do življenja
2. mn., publ. vojaške operacije, oboroženi spopadi: ustaviti, začeti sovražnosti; sporazum o prekinitvi sovražnosti med državama / izbruh sovražnosti nenadna sprememba prikritega nasprotovanja v odkrit spopad
SSKJ²
sovrin gl. sovereign
SSKJ²
sòvŕsten -tna -o prid. (ȍ-ȓ)
zastar. istovrsten: sovrstni pojmi
SSKJ²
sòvrstníca -e ž (ȍ-í)
knjiž. vrstnica: bili sta sovrstnici; stari teti so prikrivali smrt njenih sovrstnic / ta kobila je bila najlepša med sovrstnicami
SSKJ²
sòvrstník -a m (ȍ-í)
knjiž. vrstnik: družiti se s sovrstniki; zaostajati v razvoju za sovrstniki; želi si družbe sovrstnikov / štiriletni konj je premagal vse sovrstnike
SSKJ²
sovŕšen -šna -o prid. (ȓ)
geom., v zvezi sovršna kota kota s skupnim vrhom, katerih kraki, ležeči na dveh premicah, ne sovpadajo:
SSKJ²
sòvsében -bna -o prid. (ȍ-ẹ̑)
ki je vsebovan, pa ne določno izražen: sovsebni dokaz
SSKJ²
sòvzdrževáti -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ)
skupaj s kom vzdrževati: z rednim prispevkom so sovzdrževali kulturne spomenike
SSKJ²
sòvzròk -óka m (ȍ-ȍ ȍ-ọ́)
vzrok v razmerju do drugega vzroka za isto stvar: pomanjkljiva prehrana v nosečnosti je lahko sovzrok za razvojne napake dojenčka
SSKJ²
sòzaklèp -épa m (ȍ-ȅ ȍ-ẹ́)
pravn. zaklepanje z dvema ali več ključavnicami, od katerih vsako zaklepa in odklepa druga oseba: zavarovati blagajno s sozaklepom / hraniti pošiljke pod sozaklepom
SSKJ²
sòzakónec -nca m (ȍ-ọ̄)
zakonec: izbira sozakonca; nezvestoba sozakonca; ljubezen, odnos do sozakonca; sozakonec in otroci
SSKJ²
sòzakrivíti -ím dov., sòzakrívil (ȍ-ī ȍ-í)
skupaj s kom zakriviti: sozakriviti kršitev pogodbe / sozakriviti zmedo
SSKJ²
sòzakúpnik -a m (ȍ-ȗ)
kdor je skupaj s kom zakupnik česa: sozakupnik zemljišča
SSKJ²
sòzaložníca -e ž (ȍ-í)
založnica, ki skupaj s kom kaj založi: Državna založba Slovenije bo sozaložnica te publikacije
SSKJ²
sòzaložník -a m (ȍ-í)
kdor je skupaj s kom založnik česa: založba Mladinska knjiga je sozaložnik knjižne zbirke
SSKJ²
sòzaložníštvo -a s (ȍ-ȋ)
dejstvo, da ena založba kaj založi skupaj z drugo: knjiga je izšla v sozaložništvu dveh založb
SSKJ²
sòzapórnik -a m (ȍ-ọ̑)
zapornik v razmerju do drugega zapornika, ki prestaja kazen v istem zaporu: med pretepom je sozapornika zabodel; imeti tovariški odnos do sozapornikov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sòzarótnik -a m (ȍ-ọ̑)
zarotnik v razmerju do drugega zarotnika v isti zaroti: kljub mučenju ni izdal sozarotnikov
SSKJ²
sòzavarováti -újem tudi sòzavárovati -ujem dov. (ȍ-á ȍ-ȗ; ȍ-á)
ekon. zavarovati pri več zavarovalnicah, od katerih je vsaka dolžna ob škodi izplačati dogovorjeni del odškodnine: sozavarovati tovor
SSKJ²
sózd -a m (ọ̑)
do 1989 sestavljena organizacija združenega dela: ustanovitev sozda; sozd in tozdi
SSKJ²
sòzemlján in sòzemljàn -ána m (ȍ-ȃ; ȍ-ȁ ȍ-á)
ekspr. sočlovek: čeprav ni bil izobražen, je znal dobro presoditi vsakega sozemljana
SSKJ²
soznáčen -čna -o prid. (ȃ)
jezikosl. istopomenski, sinonimen: soznačni izrazi; soznačne besede
● knjiž. ti signali niso soznačni nimajo istega pomena; publ. njegovo ime je bilo soznačno s pojmom genija bil je genij
SSKJ²
soznáčica -e ž (ȃ)
knjiž. sinonim, sopomenka: narečne soznačice za strokovna imena rastlin
SSKJ²
soznáčnica -e ž (ȃ)
jezikosl. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim: navesti ob tujki domačo soznačnico; beseda ljudstvo je v tem primeru soznačnica za ljudje
● publ. dekadenca jim je bila soznačnica za vso umetnost zahodnoevropske meščanske družbe oznaka
SSKJ²
sozvánjanje -a s (ā)
knjiž., ekspr. ujemanje, skladanje: popolno sozvanjanje z naravo
SSKJ²
sozvánjati -am nedov. (ā)
knjiž., ekspr. ujemati se, skladati se: belina sten je sozvanjala s predmeti v sobi / v teh verzih sozvanjajo različni elementi skupaj skladno obstajajo
SSKJ²
sòzvenênje -a s (ȍ-é)
1. istočasno zvenenje: sozvenenje strun
♦ glasb. sozvenenje treh ali več tonov pri akordu
2. knjiž., ekspr. čustveno odzivanje: to je vzbudilo v njem bolestno sozvenenje
● knjiž. sozvenenje z dobo ujemanje, skladnost
SSKJ²
sòzvenéti -ím nedov. (ȍ-ẹ́ ȍ-í)
1. istočasno zveneti: struni sta sozveneli / najrazličnejši zvoki so sozveneli
♦ glasb. na barvo zvoka vplivajo toni, ki sozvenijo z osnovnim tonom
2. knjiž. ujemati se, skladati se: obleka pri tem kipu sozveni s telesom; obe podobi stilno sozvenita
3. knjiž., ekspr. čustveno se odzivati: ta knjiga potrebuje bralca, ki je pripravljen sozveneti; njegova notranjost je pri tej glasbi sozvenela
    sòzvenèč -éča -e:
    sozveneči zvoki / sozveneči toni
SSKJ²
sozvézdje -a s (ẹ̑)
knjiž. skupina zvezd: svetla sozvezdja na nebu
SSKJ²
sòzvóčen -čna -o prid. (ȍ-ọ̄ ȍ-ọ̑)
knjiž. glasovno ubran, skladen: sozvočno petje
SSKJ²
sòzvóčje -a s (ȍ-ọ̑)
1. knjiž. glasovna ubranost, skladnost: med glasovi ni bilo sozvočja / sozvočje samoglasnikov in soglasnikov v pesmi
// ubranost, skladnost sploh: barvno sozvočje; sozvočje med vsebino in obliko / hiša je bila v popolnem sozvočju z okolico
2. glasb. istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov; akord1: blagoglasno, nenavadno sozvočje
SSKJ²
sòzvók -a m (ȍ-ọ̑)
knjiž. ubrani, skladni glasovi, zvoki: sozvoki koračnice na cesti
♦ glasb. istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov; akord
SSKJ²
sožálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sožalje: sožalna brzojavka; sožalno pismo / sožalni obisk / sožalni obrazi sočutni
SSKJ²
sožálje -a s (ȃ)
izraz sočutja komu ob smrti njemu bližnjega človeka: pokojnikovi družini so izrekli sožalje; izrazil mu je globoko, iskreno sožalje / knjiž. vzbudilo se mu je resnično sožalje sočutje / kot vljudnostna fraza ob smrti moje sožalje; v osmrtnicah: prosimo tihega sožalja; zahvaljujemo se za izraze sožalja
SSKJ²
sožálnica -e ž (ȃ)
knjiž. sožalno pismo, sožalna brzojavka: ob očetovi smrti so dobivali sožalnice od vsepovsod
SSKJ²
sòžítje1 -a s (ȍ-ī)
skupno življenje, skupno bivanje: odločiti se za sožitje s kom; oblike sožitja ljudi / ekspr. pogosto se prepirata, pa sta vendar obsojena na sožitje / večstoletno sožitje domačinov in priseljencev
SSKJ²
sožítje2 -a s (ȋ)
skladni medsebojni odnosi: doseči sožitje med narodi; skrbeti za dobro sožitje v družini; zagotoviti kulturno sožitje stanovalcev / gospodarsko, politično sožitje; mednarodno sožitje / ekspr. sožitje različnih stilnih elementov v stavbi
♦ biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za oba koristna
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sòživéti -ím nedov., sòžível (ȍ-ẹ́ ȍ-í)
knjiž. skupaj živeti, skupaj bivati: na milijone bitij soživi
SSKJ²
spacáti -ám dov. (á ȃ)
1. narediti, da so na čem packe; popacati: spacati risbo
2. ekspr. grdo, malomarno napisati, narisati: spacati domačo nalogo / spacati portret narisati, naslikati
● ekspr. končno je le spacal diplomo diplomiral
SSKJ²
spaciálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. prostorski: optični in spacialni svet predstav
♦ psih. spacialna sposobnost sposobnost dojemanja prostora, prostorskih odnosov
SSKJ²
spácij -a m (á)
tisk. manjša svinčena ploščica za večanje presledka med črkami, besedami pri ročnem stavljenju; razpiralo: vstaviti spacije
SSKJ²
spackáti -ám dov. (á ȃ)
1. narediti, da so na čem packe; popackati: spackati zvezek
2. ekspr. grdo, malomarno napisati, narisati: spackati domačo nalogo, skico
● slabš. nekaj bo že spackala za kosilo skuhala, spekla
    spackán -a -o:
    spackano pismo
SSKJ²
spáček -čka m (ȃ)
1. organizem s prirojeno spačenostjo vsega telesa ali posameznih organov: roditi spačka; spaček brez rok; zaradi atomskega sevanja je tam veliko spačkov / svinja je skotila spačke; pren., publ. to gibanje je bilo že ob svojem rojstvu spaček
● spački na portalih pošasti, spake
2. pog. tip manjšega francoskega osebnega avtomobila znamke Citroën: pripeljati se s spačkom; proizvodnja spačkov in amijev
SSKJ²
spáčenec -nca m (ȃ)
knjiž. organizem s prirojeno spačenostjo vsega telesa ali posameznih organov; spaček: roditi spačenca
● knjiž. nravni spačenec pokvarjenec, izprijenec
SSKJ²
spáčenka -e ž (ȃ)
jezikosl. prevzeta beseda, neusklajena z normo knjižnega jezika; popačenka: opustiti nepotrebne tujke in spačenke
SSKJ²
spáčenost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost spačenega: spačenost obraza / izogibal se je ljudi zaradi svoje spačenosti; telesna spačenost / ekspr. moralna spačenost pokvarjenost, izprijenost
SSKJ²
spáčiti -im dov. (á ȃ)
1. narediti nenaravne, nepravilne gube, poteze: spačiti obraz, ustnice; spačiti se od bolečine, groze / ob teh besedah se je spačil s takimi gubami, potezami izrazil negativen, odklonilen odnos
2. nav. ekspr. spremeniti naravno, pravilno obliko česa: spačiti sliko; v konveksnem zrcalu se je njena postava spačila
// spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: spačiti ime kraja; s tujkami in skovankami spačiti jezik; njegov priimek so spačili v čudno spako / s svojo razlago je pesem spačil
3. prikazati kaj drugače, kakor je; popačiti: njegovo izjavo so namenoma spačili; spačiti resnico
4. star. pokvariti, izpriditi: slaba družba ga je spačila / vse spači, česar se loti
    spáčen -a -o:
    spačen obraz; ves svet se mu zdi spačen; strmel je v spačene sence na zidu; govoril je v spačeni slovenščini; slika je spačena; duševno spačena bitja
SSKJ²
spáčnik -a m (ȃ)
lov. ptica, neposredna potomka ruševca in divje kokoši; srednji petelin
SSKJ²
spádati -am nedov. (ā ȃ)
1. biti glede na svoje značilnosti sestavni del česa: pokrov spada k njegovi škatli; ta vrata ne spadajo k omari / v alpinistovo opremo spada tudi cepin / tudi raziskave spadajo v delovni proces
// biti sestavni del sploh: to naselje spada že v drugo občino; Primorska že več desetletij spada k Sloveniji / vsi našteti učenci spadajo v isti razred / k posestvu spada tudi del gozda
2. imeti kje ustrezno, sebi primerno mesto: knjige spadajo na polico; predmeti, ki spadajo v muzej, naj se hranijo tam; smeti ne spadajo pred vrata / tako predavanje ne spada na kongres ni primerno za kongres / tak bolnik spada v bolnišnico naj se zdravi v bolnišnici; on ne spada v našo družbo ni primeren za našo družbo; otrok spada k materi naj živi pri materi
3. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti biti uvrščen kam: kit spada k sesalcem; ta pesnik spada med realiste / z oslabljenim pomenom: ona spada med moje najboljše prijateljice je ena mojih najboljših prijateljic; podpredsednik spada k predsednikovim sodelavcem je predsednikov sodelavec; telefon spada med najpomembnejša komunikacijska sredstva je eno najpomembnejših komunikacijskih sredstev
● tudi ta gozd spada k nam je naš; pog. ob tej uri spada otrok v posteljo bi moral že spati; te pokrajine spadajo pod skupno upravo imajo skupno upravo; ekspr. ta stroj spada že v muzej je zastarel; slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; ekspr. ti ljudje ne spadajo skupaj niso taki, da bi lahko živeli, delali skupaj
    spadajóč -a -e:
    kraji, spadajoči v isto občino; k lokalu spadajoči prostori; stavba, spadajoča k hotelu
SSKJ²
spàh spáha m (ȁ á)
mesto, kjer so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani: premazati, zadelati spahe; med spahi se nabira umazanija; spahi okenskih okvirov; spahi med deskami, dogami
// v prislovni rabi, v zvezi na spah izraža, da je kaj sestavljeno, povezano na tak način: polagati, stakniti deske na spah / prirezati letve na spah
♦ les. čelni, pravokotni, topi spah; spah na utor in pero
SSKJ²
spahálnik -a [tudi spahau̯nik] m (ȃ)
les. dolg skobljič za poravnavanje večjih ploskev in za spahovanje:
SSKJ²
spáhi -ja m (ȃ)
nekdaj konjenik domačin v francoski kolonialni vojski v Afriki: polk spahijev
SSKJ²
spáhija -e tudi -a m (ā)
v fevdalni Turčiji zemljiški posestnik, dolžen udeležiti se vojne kot konjenik: bogat spahija
SSKJ²
spahníti in spáhniti -em, tudi spáhniti -em dov. (ī á; á ā)
narediti, da so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani: spahniti deske, doge; tramove so že spahnili
● ekspr. kolibo so na hitro spahnili naredili, postavili
    spáhnjen -a -o:
    spahnjene doge; deske so slabo spahnjene
    ♦     les. spahnjen na utor in pero
SSKJ²
spahníti se in spáhniti se -em se, tudi spáhniti se -em se tudi izpahníti se in izpáhniti se -em se, tudi izpáhniti se -em se dov. (ī á; á ā)
nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihniti zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini: spahnilo se mu je / spahnilo se mu je po kislem; prim. izpahniti
SSKJ²
spáhnjenica -e ž (ā)
arhit. na zunanji strani mediteranske hiše prizidan prostor z odprtim ognjiščem in dimnikom: hiša s spahnjenico
SSKJ²
spahovánje1 -a s (ȃ)
glagolnik od spahovati: spahovanje desk
Število zadetkov: 97669